Izvedel sem, da... vsi lažejo.
Pomislil sem, da... jih nočem več.
Preprosto neumno...
bi bilo poslušati samo laži.
Izvedel sem, da ni od danes, da vsi lažejo.
Pomislil sem, da je kljub temu od danes,
da jih nočem več. Preprosto neumno.

Neko č… Nekje … a
Dolga ulica, polna strahu …
Ulica prepojena s krvjo …
Ulica napolnjena s temo …
To je kraj navidezne resni č nosti …
Prostor kjer se stikata dobro in zlo …

Sledi puščala je pot siromašne,
vojaka hrabrega nos'le ga pokončno.
Omagale so misli mu nejasne,
kot preje tanke skrivale neskončno.

trepet smeha
riše pod kožo
kroge

smej se
smej

sej...

er

Niso snovi kao stvarnost
ustvarnost sam žrtva tvoja
svu ti ljubav ja poklanjam,
ti odbijaš bez pokoja.

obrača glavo
sončnica
in kima

oljnato seme pada

eden po eden
jih dež odpira

Vozlam si glas,
da bi vztrepetala.
A ni mi mar.

Na mojim bezglasnim rukama
kao dvije sretne zvijezde
spavaju tvoje oci,
sute u mekoci dlanova,

Kdo si, neznanka? Od kod si prišla?
Že leta te gledam, pa te ne poznam?
Si res to, kar praviš, izgledaš drugačna,
nekako bolj mrka, nekako bolj mračna,
si res to, kar praviš, da si ali lažeš,