Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.

Morje je modrozeleno.
Ob skalah se peni kot vrelo mleko.
Val poželjivo oblizne skalo
In na drugi strani poljubi samega sebe.

Po kotih so se nabrale pajčevine,
V katere se lovijo
Daljne pesmi ptic pevk,
Ko se s trepalnic jutra
Neslišno dviga prva rosa.

Po nežnem rumenem cvetu
Je zdrsnila bistra solza
In odplaknila nič hudega slutečega žužka –
Nocoj ne bo zabave.

Na grozeče modrem večernem nebu
Se svetlika živo rumena oblekica.
Na majhni deklici visi,
Ki kakor da je ravnokar segla po zvezdi
In si jo nadela.

Diši.
Diši po borovcih.
Njihove iglice se mi ujemajo v lase
In jaz jih z lasmi lovim,
Kot ribič ribe v svojo mrežo.

Celo mrežo jih bom nabrala.

Iščem se v strganih žepih
Svojega spomina
In spomina drugih name.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)veliko vse preveč jih je poleg
ob bolečini se naslajajo
z nasmeškom ga pospremijo
jim želja je izpolnjena

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)in vsak ki ti reče
ga še ne pelješ domov
ne dam ne dam
vsaj kar tako ne
kar malo brez veze
ali pa ker ni kaj počet

Besedno preigravnje začetniškega niča
Plesnivi spomini zažigajo kožo
Sekanje ledenga zidu
Postavljala sem ga to zadnjo večnost