|
Od Amadeus
|
|
Ob pečine tvoje podobe
zbadam svojo dlan,
drobim celoto,
krvavim dan. |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od patra
|
|
ne morem ga prijeti za dlan. ker je polna ran. ne morem ga pocukati za lase. ker se smeje le zase. ne morem mu pokazati jezika. ker se me dotika. ne morem mu prešteti reber. |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od emily
|
|
Blede niti zapirajo nočno panoramo
Potaplajm se v brezčasje jutra
Spiram bolečine prejšnje noči |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od sbls
|
|
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)iz znotraj navzven
prihaja gromki glas
tresoč se opoteka
nikjer se nič ne sliši
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Yggradsil
|
|
Kot pajčolan razgrneš dlan,
da z nežnim stiskom zadušila
bi srce, ki je prepolno sanj
lebdelo nad vrhovi streh,
sanjavo v jutranjih poteh. |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Čudežna dežela
odmevov Stvari.
Brez obstoja.
Odmeva se nič.
Odmev vsega.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od kluivert
|
Skozi definicije vrtoglavih besed
Preko zazidanih gora
Mimo ceste, polne ko šč enih bojevnikov
Č ez neprehodne hribove
A vendar se nikjer ne ustavi
Potuje in potuje naprej
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Kako lahko boli vozel na rjuhi,
če ni pot bega v zunanjost svobode.
Le vozel dušitve.
Strah zadušitve.
Pridušitve misli.
Kompresija zraka.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od akiimy
|
|
Beseda LJUBIM je osladna...
Če dodam poleg nje še TE,
postane resnična... |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od akiimy
|
|
Stopnice se uvijajo v nebo...
Kot plezalke pletejo svoje kite
okrog nevidnih stebrov. |
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 911 912 913 914 915 916 917 918 919 920 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 9121 - 9130 od 11418 |
BERI 
