Odšel si.

Nabira se pesek na robovih.
Nabira se v poševno piramido -
Hudičev stolp,
Od daleč podoben Eifflovemu stolpu.
(od daleč pravim)

Bila si,
tisto noč,
utrinek zvezde,
ki gori,
ki daje moč,
ko beži,
in hrepenenje.

KO BOŠ NEKOČ HODILA.
PO TISTIH POTEH.
IN BOŠ NJEGA LJUBILA,
V SKRITIH NOČEH,
NAJ TE SRCE
NE SPOMNI NAME.

TVOJI KORAKI OB MENI.
TVOJ SMEH.
IN SKRITI POGLEDI.
SEM RES JAZ V TVOJIH OČEH?
TISOČ LET JE LJUBEZEN ŽIVELA.
IN S PRVIM JUTROM UMRLA.

BOLECINA NI VECNA,
CE LJUBEZEN NI VECNA BILA.
BOLECINA IZGINJA,
KOT JE LJUBEZEN ODSLA.
LJUBEZEN JE TVOJA BILA.
IN SI ODSLA.

TISOC BESED GOVORI,
O LEPOTI OCI.
TISOC BESED BUDI,
NASMEH SREDI NOCI.
TISOC BESED.

NI ZVEZD V TVOJIH OČEH.
SOLZE UTOPILE SO NASMEH.
TVOJA PA DLAN,
GRE SAMA SKOZI DAN.
IN NE JOČE VEČ SRCE.
KAR UMRLO JE.

TISTO NOČ,KO SO PADALE ZVEZDE.
IN SO V SRCU ŽELJE PLESALE.
SI SAMA BILA.
BREZ DLANI,
KI SKOZI NOČI,
TOPLOTO TI DA.

BEŽEN POGLED
IN NASMEH
IN BEG
V SKRITI GREH.
NJEN DOTIK JE GOVORIL,
KAR SEM ČUTIL
IN KAR STORIL.

Vroč tvoj dih me greje,
da ustnice lepote tvoje željne,
mi drhtijo.
In hitijo,
v poljub ujeti se.
Nežno,kot z metulja krili,
se dotakneš me.