Gledam te.

V belo svilo odeto je telo,
telo, ki ga angeli ne smeli bi imeti
in nežen, deško mil obraz krase
nekoč v očeh prižgane iskrice;
nagajiv nasmeh, ki ne da se mu upreti,
in vrtnica, ki polepša sliko to.
Lepa si, le duše ni…

Nikoli si ne bi stavljal pred
oči so ponekod samo luknje
kamor padeš in si izpljut
odplujem v večere ki ujamejo
met med včeraj in jesenjo.
Mavričast. Sem sen pesimizma in
sladkih dehtenj.

življenje je težko,
veš zakaj je tako.
je v mislih samomor,
ta svet je nor.
po ulici glasovi neznani,
v srcu v pesem zbrani.
izgubljene duše glas v daljavi pravi:

Po tko zna koji puta,
uporno govorim i ponavljam mjesečini,
kako svojoj duši ne želim oduzeti pravo,
a ono što joj pripada ne smijem uskratiti.

..zrcalim zlomljeni nasmeh.. ..moja zrušena bit.. ..zajema le poraza uspeh.. ..v tem svetu..ki je mit.. ..odpiram vrata pogube.. ..v stolpnici z neomejenim številom sob.. ..v vseh prostorih najdem trpke obljube.. ..v vsaki sobi najdem le ostri rob..

Zlata nit se vije skozi moje sanje.
Čarobno jutro prebudi me s svojimi poljubi,
požgečka me nežno
in obljubi mi začaran dan.
In spet se nit prepleta z mojimi lasmi,
začutim njen nasmeh, vabljivo šepetanje. 
Začudeno zazrem se.

Ko se naučimo res ljubiti
v naše življenje
pridejo vesele niti
ko jim sledimo
vidimo tebe in sebe
kot par brez primere
saj vsakdo želi si
vsaj malo te vere

Se mi rima ne rima,
ko sonce luno prekriva
in levu se izmika.
Mi rimo noč razžira
in zvezni prah mi jo prekriva.