tamala ti
jaz pogrešam te
tako močno
da sploh ne moreš mislit si kako.

Ko te ni
življenje moje prazno je.
Ko te ni
vse ustavi se,
ker čakam te.

Veselje
ponovno občutim
ljubezen
prikrivam vse dni
lepoto
okolice čutim
spet mirno
prespim vse noči.

Rumeno sonce nad streho gozdno.
Rumeni žarki skozi gozdno nebo.
Padajo nežno na zemljo utrujeno.

Spokojna tišina boža zemljo.
Zeleni mah posluša tiho –
glas, ki prebudil bo jutro.

Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje svetli in bledi,

življenje na starost si takt mi navil
namesto da sprostil bi in umiril
z vsakim udarcem me je manj
z vsakim udarcem ostajam bolj sam

luna na nebu pa kar še gori
pol četrt včas cela se zdi
daje mi moč in milino samo
da človk za trenutek pozabi lahko.

megla, ki vzdiga se
plaho v dolini
kot lepo odzadje za zgodbo
ko zgodba,ki pod nogami se odvija mi

lahkotno nežno nezavedno,
pomnim le malo tega
kot vsak začetek na tem svetu
tud v to življenje sva tako pršla

vsak tacala po svojih sledeh
oba probala srečo ujet
ko končno mela v rokavu jo
ob meni blo je tvoje telo

megla, ki vzdiga se
plaho v dolini
kot lepo odzadje za zgodbo
ko zgodba,ki pod nogami se odvija mi

lahkotno nežno nezavedno,
pomnim le malo tega
kot vsak začetek na tem svetu
tud v to življenje sva tako pršla

vsak tacala po svojih sledeh
oba probala srečo ujet
ko končno mela v rokavu jo
ob meni blo je tvoje telo

Sedaj te ni.
Kot da se ne bi
nikoli smejal
mojim strahovom,
kot da nikoli
ne bi sušil mojih solz,
nikdar poslušal
moje bolečine.

Danes sem oblekla rdeče perilo,
črno je ostalo v predalu,
kdaj že mi je rekla,
da je črno negativna energija
ampak meni je bolj seksi.

Dnevi rdeče energije 
se tudi končajo.
Zvečer v sobi
sem se ogledovala
v ogledalu,
saj ni tako slabo
tole rdeče perilo,
ti nisi rekel nič
pravzaprav me nisi
niti pogledal.

hov, hov, hov kuža gre domov
ja, ja domov, domov
doma pa rompompom
kaj pa zdaj hov, hov, hov

veu, veu, veu laja stara biga
ja tako kot zmeri veu, veu, veu
rompompom pa rompompom
ti kar laji stara biga

hov, hov, hov kuža je doma
ja, ja doma, doma
ampak kuža spet bo šou
šou bo šou, ja, ja, ja

Umrla bi zate, 
ker rada te imam.
trpela bi zate
četudi zaman.

Le poglej me včasih,
nameni nasmeh,
ker želim si le tebe,
tvoj nežen pogled.

In ti ne razumeš
zakaj vate strmim.
Sprašuješ kaj je narobe,
a ljubi le zate živim.