temačna klet
vlažna in plesniva
vonj po urinu in človeških iztrebkih
vonj po bljuvanju drobovja
pomešan s smradom starega znoja,

Ogenj iz mojih besed,
podžiganje in prežiganje
že zoglenelih udov
preteklosti in
pozabljenih spominov.
Čutim vonj usahnjenih rož,
ki hlastajo po kisiku.

Rada imam resnico,
kadar ne boli.

Rada imam laž,
kadar mi je
prihranjena bolečina.

Rada imam bolečino,
kadar ne teče kri.

Danes sem srečna. Letim.
Jutri bom jokala. Padam.
Sreča in žalost, letenje in padec.
Danes govorim resnico. Močna.
Jutri bom govorila laži. Krhka.
Resnica in laž, močna in krhka.

Življenje so nedokončane zgodbe,
moje so prav to.
Ne znam končati.
Ko je konec se vrnem in
pobiram ostanke.

Ne znam pozabiti,
ko je konec se hranim
s spomini.

Vezi etra med ljudmi
in vesoljem elementov.
Besede v umu se zgostijo,
iz pomena senc strmijo
obrazi vzporednih svetov.

Štiristopetinšestdeset perl
si je našila
na rob stopnic svoje zavesti,
da bi jo opazil.

Pa je le stopil čez
in odšel naprej.

Koplje jamo sam si človek,
še sam vrže se v njo,
malo, malo zgolj še manjka
da objel bo vso to zlo.