Pomeni besed
so odvisni od ljudi,
obstoj sveta
je odvisen od moči.

Jezik te govori,
ker besede so prazne,
ti jim daš pomen.
In tudi če si tiho,
ti preberem v očeh,
da hočeš več.

V srcu mojem vihar divja,
želim si pomiriti ga ...
... a ne gre!
Spati neurje mi ne da.

Moje pesmi niso lepe,
so pa dolge.
Jaz delam vse.
Rad štoram po riti
in ovohavam prste.
Rad vrtam po nosu
in jem mačke.

Jutranja svetloba je rdeča
Prebiram vrstice pričakovanja
Sladka strast nepoznanega
V geomtriji se skrivajo smisli
Odgovor na vsa vprašanja
(42)
Linije na dlani, linije neba

Mislila sem, da mi je žal ... pa mi je res?

Žal

Ne vem, kaj
In ne vem, zakaj
Se je vse to zgodilo.

Odrezano drevo...
Kar tam nekje, na sredi veličine.
Pod njim jezero, zledenelo,
z odsevom nekega odtujenega življenja.
Nekoč živetega,
a ne v celoti preživetega.
Zamorjenega z ostrino.

Imeti in obdržati vez v nas,
ki se je v teh letih vdolbla v nas,
sedaj in potem ne bo težko ohraniti jo.
Saj sledovi, ki ostali so,
so kot rečna struga,
reke, ki teče nam

v neminljivi čas.

čakam, čakam te...
a tebe ni, ni te od nikoder,
hrepenim po tvojem pogledu,
a tebe ni...
vidim le mavrico v tvojih očeh,
vidim tebe, a tebe ni...

Nikoli več ne bom občutil
tistega strahu kje si?
nebesa so te vzela,
ostal je le spomin...in tebe več ni.