Raztrgan dim
razvlečenega jutra
me popelje
do neskončnih
sipin večnosti.

Jaz in ti,
z očmi v mirni gladini gorskega jezera,
temno modrega od neznanih globin,
po katerem plavajo zvezde daljnih svetov
in svetilka senc našega sveta.

Zavidam morju
ki te zdaj objema
poletno vroča
tema
na obzorju

Zven tvojega koraka
spodbudi trepet srca.
Vsak prestop tvoj praga
žarek zame je sonca.

Oh, kako te ljubim, draga.
Oh kako te rad imam.
Nežna, krhka, tvoja duša blaga,
zanjo svojo skozi ogenj dam.

Kuhal mi boš brez oblek,
vzbujal boš živalski tek,
da obližem tvoj trepet,
da narišem tvoj skelet
na razkošno okroglino

Če šelestiš v moji postelji,
si misliš, da je dovolj,
da te pozabim,
ko me mine? 

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)z dobro jutro me pozdravljaš ...
za prijatelja naslavljaš ...
ljubezen neskončno zagotavljaš ...
za glino v roke moje se poklanjaš ...

Na obzorju rožnatega večera se
izlivam
v ozračje ohlajenega sonca dneva
bivam
preden vsrkam nežni mrak     

Rezine sonce
na tvoje rame,
prebujanja rezke dišave
potu in kave
sedaš vame...