Noč nam umira, dan jo zbada
ob rajstvu miru, čas se krajša.
Pesem streh in žlebov.
čeprav le ta je krasana,
pove da prihaja trenutek,
ki kralj mu je dan.
Sedaj enkrat, morda dvakrat,
vse prehitro zadnjikrat,
vdihnimo dan, da vonj sveta,
le ne bo tako zaman.
Da um imel bo kaj,
ko spet luč šla bo spat.

Morda rekel bom napak
a dekle pogled res ima sladak
nasmeh tako je ljubezniv
da kmalu ugrabitve bil bi kriv.
njen glas čuje se do tja
da vem da daleč ni do raja.
život njen je simfonija,
ki omamlja te in opija
A to dekle ni od muh
postavit se ko gre za kruh
Ve kaj hoče in kam gre,
še bolj si jo zato žele.

Nekaj preveril bi,
če prijatelstvo toliko zdrži.
Srce preveč hrepeni,
da upal povedati bi ti.

Morda bolje da ne,
a glava tega ne ve.
Vrjetno priložnost edina,
pa čeprav na konici rezila

Ali je bolje v stran stopiti,
ali na sredini ravnotežje loviti,
si iz srca dvom razbiti
ali laž v sebi nositi.

šport je prou lepa reč, bolš k kurt peč,za šogo se podiš namest da spiš

fuzbal je prou čudn šport, tok tečš da prideš do žoge(škoda da nimaš leteče preproge) da pol lahko in z velikim veseljem brcnš žogo stran pa če to ni usran

Iščem srečo, ki je globoko v srcu, res tako bolečo. Iščem srečo, ki v meni je, in to spečo. Ker ti si odšla, s sanjami in srečo. Zdaj z vami je, ljubezen, ki delim jo, s srečo.

Brez volje občudujem vse, česar ne razumem. Lepota tega neskončno sije, napaja vse čudeže skrivnostne, medtem ko moj jaz mineva navdihnjen od lepote dneva. Brez volje občudujem samega sebe v vesolju ko blodim kot v sanjah proti neznanemu planetu, kjer meglene oči vidijo le nedolžnost in osamljenost, ki sploh omembe vredna ni.

Utapljam se
v večernem soncu
polnem nevidnih senc

brez obraza
ne zaznam jih več
jih je toliko, da
počasi tonem v njihovi črnini,
ki mi leze v oči,
gleda v ušesa
zastira slepečo oranžnost.

KO SMEH SE V SOLZE SPREMENI,
KO Z NAPETOSTJO ZRETA SI V OČI,
POSTAVI RESNO SI  VEČ VPRAŠANJ
TER NAJDI ODGOVORE ZANJ.

KO TOPLINA POSTANE HLAD,
KO NE SLIŠIŠ VEČ IMAM TE RAD,
POSTOJ IN GLOBOKO ZADIHAJ,
ZBISTRI GLAVO, ROKAVE ZAVIHAJ.

ŽIVLJENJE OD NAS VELIKO PRIČAKUJE
VSAKDO SKRIVNOSTI SVOJE V ZVEZDE KUJE.
KOMAJ USPEMO SAPO ZAJETI,
ŽE MORAMO NOV DAN ZAČETI.

ČE ŽELIMO CILJE DOSEČI,
NE PUSTIMO SE OPEČI,
NAJ PRETEKLA LETA KAR GREDO,
NAJ PRED NOVIMI NASMEHNE SE OKO.

NA KUPE POGUMA JE POTREBNO ZBRATI,
VELIKO STRANI NA PAMET ZNATI.
VSE ENKRAT SE POPLAČA,
KO ŽIVLJENJE USPEHE NAM OBRAČA.

VSAKA SOLZA, KI ZDAJ POLZI
ZADNJA NAJ BO
ROBEC BRIŠE NAJ OČI,
IZGINEJO NAJ ZDAJ SKRBI.

KONEC JE ZGODBE,
ŽIVLJENJE SE NADALJUJE,
NAŠLA O TEBI SEM PRIPOMBE,
SRCE ZATO NAJ DALJE PLUJE.

VELIKO TRUDA JE BILO,
ROKA MI DRHTI,
POZABIVA ZDAJ NA TO,
POJDI IN PRI NJEJ PRESPI.