1. Prežet je strah pred valovi morja,
brzicami življenja ,
ko s tabo delim si raj...

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončno dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne skrivajo pred pogledi krvoločnih lovcev.

Spet pijem te življenje,
ti studenčnica opojna,
Kot ljubica čarosojna,
Da potešim hrepenenje.

Kako popolna je belina praznine.
Kako prazna je belina popolnosti.

Kako živ je krik v temi.
Kako teman je krik življenja.

Ko svit jutranji dan poboža,
želiš si nežnega poljuba,
želiš mehkobe ustnic mojih,
želiš si slišati besede,
iz mojih ust tako želene.

En sam dotik. Lep in nežen.
En sam dotik, da vzdregetam.
En sam dotik tvojih prstov.
Dovolj, da vem, da te imam.
Dovolj, da vem da si ob meni.
Da si moj čuvaj.
Da paziš vsak moj dihljaj.

naj bo nežna
kaplja vodna
nežno naj poji,
kakor solza naj napaja,
moje nežnosti.

Poslušam poletno simfonijo.
Svetlo zvezdno nebo je nad menoj.
Črički nežno godejo si melodijo,
veter odnaša me s seboj...
Bilke se dotikajo telesa.
Oči zaprte daleč so v vrtincu plesa.

Podaj mi roko, dragi moj,
popelji me v deželo pravljic,
kjer škratje nagajivi rajajo vso noč,
si vile zapeljive
kitke spletajo iz las.