Midva ob potoku, ki zliva se v reko,
jaz na tej strani, ti pa tam čez,
teče, drvi in šumi ta tok,
ponujaš mi svojo roko,
želela bi zgraditi jez
in ustaviti ta pretok.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)Do tod prehodila
starša skupaj sta pot,
na vaju naslanja
se že drugi rod.
So le ta se obrnila
bogvedi kako,
a ljubezen ohranila
vso svežo sta zelo..

V krasne cunje se oblačiš,
svežega želiš perila,
da bi plamen moje biti
s praznim kičem zaslepila.

S svojimi lasmi,
si napovedal vojno
in s svojimi očmi,
dviguješ prah.
Tvoja postava je prvi poveljnik,
tvoja zapestja pokoren soldat.

Zanimiv je najin svet,
ki med nama je spleten,
ustvarjen je samo za naju,
sva kot kiparja roke oblikovala ga
v celoto nedeljivo.
Z novim jutrom se prebuja ,
v dnevu diha z nama,
zvečer pričara sanje.

Budim mesečino
Nevihta trese prezeble ostanke sanj na verandi
Polnoč še ni pognala listov
da bi se skrila v zelenkasto zavetje

Draga svetla luna,
odnesi moje čute daleč tja
in napolni moje prazno srce,
napolni ga s svojo čudovito milino.

Sedim v sobi
nekaj sveč
plameni v toploti plapolajo
rišejo sence na zid in obraz
nekje v daljavi zvončki cingljajo
naslonjač, ovita v mehko odejo

Ali vidiš žalost v očeh?
Žalost v očeh, žalost v grlu,
žalost v srcu, v duši tišči.
Žalost še v palcu na nogi.
Vse od žalosti ihti.

Daj, objemi me okrog pasu
in me stisni k sebi, saj veš,
moje srce pripada le tebi.

Daj, da se skupaj zbudiva,
tako kot že neštetokrat prej,
(samo vsaj zase), učke odpriva.