Vsako bitje gre po poti
premice in premise
ne bom si več lagal
lažem si o resnici
ki jo je nekdo izmislil
skrbno zlagal izlagal
my dear friend

Balerina pleše.
Sliši glasbo.
Še pleše.
Glasba se zaustavi.

V drobno pojočo šatuljo
Na nočni omarici
Nabiram solzice.

s once blešči, zakrivam oči.
e nako se tudi tebi godi,
č eprav se potrudiš,
o tem ne razmišljaš,
v edno zgodi se, ne veš zakaj,
e nako kot vedno,
l e malce bolj smešno.

Svilen čopic je rahlo obliznil bleščečo barvo
in jo kot tiho deročo moč položil na hrapavo platno.

A

Gorski vrh s pleteno snežno kapo;
v živi svežini pravega zraka tam gori
lahko res izbrane misli izvrstno uspevajo.

Prazne besede,
Črni vonj nafte
In železniškega kamenja.
(Pod mojimi prsti se vrtinči zrak.)

Naj bežim ... ali zbežim?
Se naj skrivam ... ali skrijem?
Kaj je bolje?
Ali veš?
Če bežim, nikoli ne ubežim...
Če se skrivam, se nikoli ne skrijem...
Kaj pa zdaj?

Živim, da razmišljam.
Živim, da doživljam.
Živim,da občutim.
Živim, da slišim,da,vidim,
da sem s teboj……

 Tisti trenutek ni v meni ničesar,
ne jeze, ne krika-
le panično iščem luč,
in vrata umika.

Uživam
Umiram
Konec
Srečna sem
Pustite me pri miru
S svojimi belimi zobmi

potem mi slečeš še kožo

z očmi

da ostanem brez besed

Poslušam,vendar ne slišim.
Saj misli bežijo in ne sledijo besedam,
govorjenju in prikazovanju…
kaj blodi po moji mi glavi?
Razmišljanje o tem in onem…..

Ko pogled mi odtava po knjižnih policah,

mi misli zbežijo in iščejo knjigo za té ,

za té  mlado otroško srce,

Pred tabo pot življenja -
drevored varuje jo trpljenja,
polna polna je zelenja,
ne zmanjka žarečega ji stenja.

Odpadla so vrata
Skorje telesa
Sonce se je dotaknilo žive prsti
Iz sveže zemlje
Je vzklila
Dih vzemajoča
Čuteča rastlina.

Še enkrat me vprašaj kdo sem.
Sem namreč vprašanje
in daješ mi odgovor.