Od Matej
|
S prsti na očeh, mežim, te čakam
ne mislim na gorečnost dneva, mraza,
izrek ljubezni ni postala fraza
hoteč to reči, v postelji te čakam.
|
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
HA,HA,HA…POSLUŠAJTE TO, NA STAROST SO JI REKLI, DA ŠTUDENT NAJ BO… IN KAJ JE NAREDILA? Z OČMI JE ZAVILA IN SE V ŠOLO NAPOTILA! |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Kamen v želodcu predolgo me že zbada Bruhnem naj. Ga zmeljejo veterovi sonce sneg in vod valovi |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Restavracija. Krožnik školjk. In modri prtiček. Razgrnjen. Zate. Morje širno. Barčica po njem plava.
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Košček kruha Kaj mi bo Imam čokolad in bonbonov Mi res ni hudo. Mi res ni hudo Ko pred televizijo sedim Ko čas z neumnostmi morim Ko drugim težim. |
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Minljiva so sonca, ujeta v vecnost duha, spogledljiv je cas, utrujen od morij slovesov, svobodne misli, ostale so same, in vecerna molitev, je ograja zadnje postaje. |
|
Od mathea
|
Bila je bela Bela In pesem je tiho pela. Če Bela ne bila bi bela Ne bi zdaj sama sedela. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Po toči , ob Soči, Nikar se ne joči. Potoki deroči Vkup se zlijejo V odejo te ovijejo Daleč poneso Brez vetra V nebo. |
|
Od mathea
|
Po že vtisnjenih stopinjah stopa korak, Pa vendar svet odkriva, Življenja se opija Omamljena je pomlad. Zasopla misel. Sem človek. Nag. Komentiraj pesem na forumu. (11 komentarjev) |
|
Od Chrychekow
|
Bila je noč, ko vse je zaspalo, v tihoti noči se vse je pognalo, okrog bilke so vonj ti dajale, v vetriču blagem se one majale. |
Beri dalje...
|
|
Od Chrychekow
|
Ljubezen-bela kakor sneg, se razprostira nad planjavo, planjavo, ki jo čutim, planjavo, veliko in sanjavo. |
Beri dalje...
|
|
Od spela
|
Stopaš po lasišču skritih želja in se ne zmeniš za svetle lase. skozi veke lastnega življenja srkaš poglede skrivnih občudovalk. |
Beri dalje...
|
|
Od MCmouse
|
Bolečina se zdi tako blizu, krila vrane prekrijejo še tisti majhen snop luči… Tiger noče zamahniti po temi, saj ne ve… Komu bo podaril krvav poljub… Črna krila razpadajo, povsod se pojavljajo ubite duše, ki jih je vzel k sebi človek… |
Beri dalje...
|
|
Od MCmouse
|
Prepih… diha jemajoč… Vonj, ki objame metulje, jim pokaže novo smer, pot proti mlademu cvetu… Nenavadna roža, ki ne vpija svetlobe, govore, |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
V vrtincu množice si sam Posameznik Individualist Nesrečnež Ali Defetist
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
V sanjsko čisto nežno in pojočo vodo Leglo je telo Predalo se je nebu Svobodno in Golo Beseda se v besedo zlila In misel se je utrnila
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
vonj rdečega žameta mi popije vrat da zrak zapoje skozi razpoke dežja |
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
Z ostrim jeklenim rezilom. Vbadaš, vrtiš, slednjič zarežeš.
Šele takrat se ti zdi, da dihaš, čutiš svoj bit?
Ko zarišeš živo rdeče, sladko-žgoče krvave sledi? Razkriješ poslednje tančice, razparaš osvojeno jedro? |
Beri dalje...
|
|
Od Rumko
|
Boli me, mocno boli me, ko hodim po svetu tem, ko potujem po zivljenju naprej, bolecina povsod z menoj je. |
Beri dalje...
|
|