Nožek mali,ki ga gledam,
oster je,
delno v plastiko odet,
izpopolnjuje ga,
izgleda popoln,
kakor ti!

Ali... slišiš mati

Lajal je pes in lajal
Noč in dan
Je lajal
Za hudiča
Lajal je in govoril
A nisem razumel
Sem si ušesa zaprl
Na živce mi je šel
Prekleti pes.
Od kod se je vzel ?

Ko letita dve ptici skupaj skozi širno nebo.
Sta se o tem dogovorili?
Ali je to preprosto slučaj?
Gotovo ne eno ne drugo.
A ne bi letieli skupaj,
Če jima to ne bi bilo prav.

Četudi ves svet gleda tja kamor pač gledajo oči
Se v vsakem od nas blešči
Osupla ideja ideala
Ki ga je v nas nasejala 
Individualnosti mati

Komaj čakam da si tu,
čakam tebe in sijaj,
čakam čakam vekomaj.

Tretji mesec že beži,
odkar sva skupaj jas pa ti,
mesci ti so hitro šli,
ljubezen nama dajali.

Veter žanje naše sanje,
sanje vseh preteklih dni,
žanje vsako naše znanje,
znanje vseh teh ljudi.

Beli galeb na skali stoji,
čaka in čaka,tebe pa ni,
čaka in gleda v vodo pod njim,
v vodo ki na njo ga spominja,
v vodo ki ta dan ga opija.

Le delček življenja je za tabo,
le delček sanj za novo zmago,
le delček življenja za teboj,
ta del ostal bo vedno tvoj!

Žalosten obraz, položen v objem dlani
In solza, ki skozi prste počasi polzi,
Obdaja me tišina, mrak…

Čakam, da se začne zdraviti mi srce,
in sprašujem se, če veš kako hudo mi je.
Ni še minil niti trenutek, da bi pozabila,
čeprav se dolgo že trudim, da bi čustva umirila, 
a vprašanje še kar ostaja,
ali med nama še vez ljubezni obstaja.

Bela rožica stoji,
na peščini večnosti,
na peščini mrtvih fac,
ki blede so kot mraz.

Plesalca sva,
na gladini temnega neba
se preklanjam strahovom, ki jih rojevaš v mesečini.
Strah za ogradami-potujem nad valovi spokoja srečnih duš.
oplojena se semenom upanja-vrtiva se-
svet danes ne obstaja-sreča sanj je: rojstvo najinega otroka
Plesalce karnevala!