Kakšen lep dan
Mislim da je pomlad
Čeprav zunaj zavija in tuli siv veter
Ki trga rahlo zašite vezi
Ki so bile namenjene temu
Da bi jih nekdo razrezal
Na tisoče drobcev

Nikoli zares predan,
nikoli lastnina…
Diamant morja…
Simbol osvobojenosti…
Mojo dušo oblačiš
v svetla oblačila jasnosti.

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)V oči zasanjane se ti zazrem  
Misli k tebi mi hitijo
V očeh se skriva žar
Sanje svoje mi narišeš
Nasmeh iskriv mi v dušo pišeš.

Komentiraj pesem na forumu.
(13 komentarjev)Zakaj molčiš,
morda ne čutiš več,
morda ne ljubiš več?

Zakaj zaman drhtim,
zakaj objemov tvojih si želim,
zakaj po tebi hrepenim?

Naj bom jaz, samo jaz in moje misli.
Moja duša v tem telesu.
Poslušam se… toda kaj slišim,
kaj si govorim?
Kaj me privlači, kaj mi je ljubo, kaj me veseli, kaj mi daje energijo?
Zakaj se mi zdi, da je to pretežko.

Želiš, da pesem ti napišem,
 svoja čustva izpovem,
želiš si nekaj, sam ne veš,
po nežnosti ti hrepeniš.

Težko mi je priznati,
 čustvom se ne da lagati,

OČI MI BEŽIJO OD OBRAZA DO OBRAZA...
MISLI MI  HITIJO,
IŠČEJO RESNICO O TEM KAJ SE DOGAJA...
ČEMU NAMEN, SEDIMO IN GOVORIMO....
KONKRETNO PA NIČ NE SPREGOVORIMO..
BESEDE, BESEDE...BLA.BLA.BLA...
KAJ LE TOLIKO REGLJA...
SMISEL SESTANKOV,ZA KOGA ZA KAJ ?
KDO VE, KAKO IN KDAJ ?

(mađarska ljucka)

lévučmifaly, mevtegnaria daley
mevte krüha kwply, daneom vmrazyvmer,
levučmifaly, semna mrazystaly,
kye vyber zeblo zaracnéžnyh razmer.

NA NAPAKAH SE UČIMO,
TAKO PRAVIJO VSI, V KNJIGAH NAS UČIJO,
NE DELAJ STVARI, KI SO JIH ŽE DRUGI NAREDILI,
ZAKAJ BI TI BILO HUDO
IN BI OSTAL Z NEGATIVNIMI SPOMINI...

BITI PRIJAZEN, POŠTEN, TOPEL, LJUBEČ
DO VSEH LJUDI IN ŠE VEČ,
TO SE JE TEŽKO NAUČITI,
ENOSTAVNO MORAŠ SAMO BITI!

ŽVLENJE JE LEPO,
ČETUDI JE HITRO,
GODIJO SE STVARI,
KI JIH NI ZA POZABITI,
VTISNI SI V SPOMIN VSE,
KAR TI POŽELI TVOJE SRCE!

…TI IŠČEŠ…

…vesolje, zabavo, ves svet…!

…IŠČEŠ…

…veselje, pijanost do zvezd…!

…IN IŠČEŠ…

…sebe, svojo osebnost, mišljenje…

KAJ JE LJUBEZEN,
JE TO LE BESEDA ALI KAJ VEČ...
KO SI ZALJUBLJEN,
KO JO ZAGLEDAŠ, SI VES RDEČ...
SRCE TI RAZBIJA, NE VEŠ KAM BI GLEDAL..
V TREBUHU TI PRIJETNO ŠČEMI...

octarga ata vmétna noga v kaminu zdaj cvrči,
namto  plóje infse eno, čestarga ata kajbo li.
tihe ptice, blédo lice, vidise damuje bed,
nampa ogenj tiho greje, hišo, sténe inpar két.

Ko pa ogenj bo pojenjal in nam zopet bo hladno,
Bomo babico zgrabili za roke in za nogo.
Jaz polil jo bom z bencinom, ti prižgala svečico,
Pa nam zopet bo prijetno pa še jédl 'mo meso.

KAKO ZOPRNO JE TO, DA NE VEM,
KAKO BO ŠLO.
ZAKAJ SE JE VSE OBRNILO TAKO ?
NEKOČ POGUMEN VELIK MOŽ,
SEDAJ PA.....NE VEM KDO !

STRAH IN SPOMINI,
LE KAJ NAJ BI Z NJIMI ?
NE ŽELIM SI PRIZNATI,
DA DALEČ NEKJE,
ŽIVITA VIDVA,
KI STA DEL TE DRUŽINE,
ČEPRAV STA SAMA,
BREZ OČETA, BRATOV IN SESTRA!