...ker sem sam-piši oblakom, na svetu je zelenelo
drevje, bil, zvil, ubil, razbil-svet je moj.
Daj mi vžigalico!
Izdatno nabijanje v les-ti si smreka, svetloba
je list-kurim drevje, poslušam kuščarje.
Daj mi papir!

Vladanje znotraj
prebledelega mesa.

Ostržek na 1000 načinov.

Tiho rišeš po mojem telesu
skrivnosti tvojega in mojega neba;
v počasnem ritmu, neskončnem plesu
tiho rišeš po mojem telesu.

Po večnem spancu hlini dekle iz teme,
solze spolzeče tresoče požirajo melodije.
 
Temna je noč,
glas tresoč,
ogenj pojemajoč.

Šepet valov,šumenje vetra,
nežna melodija,srce mi valovi,
v želji koža se ježi,
želi si te, ta tvoj dotik,
ki ublaži vse moje sle,
poteši skrbi in solze posuši.

Posedanje v kavarnah ima svoj čar.

Neobnjejsedeče izmenjujoč
thalassna zrenja.
Neobnjejsedeče vzklikajoč
bdaglra!?
Neobnjejsedeče absolutirajoč
abnormalnost.

Pripravljali smo se na življenje
ne da bi vedeli
da se je to
že zdavnaj začelo.

V naročju tihotnega sem molka,
bedim zavita v sanje,
živo gorijo
in se iskrijo,
trdno je prepričanje,
začrtala pot je upanja roka.

Za večno ti si v meni.
Zasidran si globoko,
da ujma življenja nobena
ne zmore ti priti do dna.
Poskus vsak me rani,
da izpulila ven bi z duše te roko,
trpim, krvavim, ne zmorem bremena:
želim, da ostaneš del mojega sna.

Vdih

Najini senci
rimajoči
z mlekom lune
napojeni

besede krhke, temačne
močne,zlovešče,
tihe,ljubeznive. 

Sprejel sem njo kot darilo,
jo dalo je vesolje mi
verjetno sem se v ljubezni
ravnal pravilno svoje dni.

Če bi znal biti tišji...

...bi imel predstavo o tem,
kako je sedeti na vrhu gore,
obkrožen z divjimi živalmi,
s plemenitimi rastlinami.

Na teh koncih oblosti
se plazijo razpadajoče strige,
ki tehtajo 113 kg,
slepi krokodili so popili
črno-zeleno reko,
stoječo na električnem drogu
strogo poenostavljenih sanj.

Zrl sem prejšnjo toplo noč
v njeno črno, črno moč,
pogled hitel z dreva je na drevo,
videl je stvari, kot vidi jih le malokdo;

poslušal petje nočnih ptic,
vsak njihov glas je nosil v sebi klic,

Spoznala sem te nekje daleč stran,
Najprej rekel si mi da naj grem stran...
rekla sem ti: prav šla bom stran...
in res šla sem, ampak za vedno...
vedel si kaj se bo zgodilo...a teb  blo je itq
useen ..

Sama sem ostala,
Postelja brez tebe  prazna je postala.
Nehal si me ljubiti,
Razumno hotel si se raziti...
A tako ni šlo, nekdo moral je biti žrtev te nesreče,
Pa čeprav jaz....

Z mokrim robčkom je zadnjo solzo obrisala,
Si malo nasmeha na obraz narisala...
Ampak brez njega ji ni bilo živeti,
Tudi ona je hotela umreti...
Vsa njena praznina in vse njene napake...
Ni jih več mogla trpeti...neskončna njena želja bila je samo še ta,
Da si želi umreti...

Črna smrt prišla  bo pome..
K njej bom stekla jaz v objem...
Črna bo sivina, bela bo črnina,
Črno moje bo nebo,
Črna moja bo ljubezen,
Črno zdaj srce je moje....