Od emily
|
Presekano ležim v izolaciji
Vsak spogledljiv pogled
me vodi v samotno realnost
Vsak tih dotik kože
mi sleče smisel
za sestavljanje opojnosti besed
|
Beri dalje...
|
|
Od Julči
|
Vzamem kelih tvoje ljubezni,
čeprav vem, da je prazen.
Z drobtinami se ne
zadovoljim več.
Ti si le prehodno stanje.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Poln zamaškov in ogorkov
se ob šanku maje,
bratec veter, dni prebitih
z deklico obilno,
ki s prtičkom čas pometa
vdano in servilno.
|
Beri dalje...
|
|
Od noemi
|
In bom hudobna
in bom nesramna
in bom nora in bom nema...
|
Beri dalje...
|
|
Od Zal Kopp
|
Rujan je nedavno stigao
i pokušava smiriti preplanule poglede,
ali ugasle krošnje bujnog kolovoza
ne miruju na našim oblim bokovima,
još podsjećaju na boje ljeta.
|
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Ko začutiš v sebi Ega vzgib
prepustiš sebičnosti da vodi,
vzhaja moč, ki se razrašča
a duša v tebi naj le blodi.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Pot
Pod mostovi grešne misli,
suha vesla žejnih grl,
prazni vrči - moč kesanja,
veter pleši, harfa poj.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Bile so misli varno skrite
v špranje časa in napev,
ki po šepastih stopnicah
je nekoč glasno zvenel
in si blodil med odmevi
vpet v pajčevino sanj.
Bile sobane v večnost stkane,
nevidni prostor, ples teles,
kjer so stene šepetale,
tistim, ki odšli so čez
in si snubil mlade breze
med potrkavanjem v les.
Bilo oko je sredi vsega
vklesano v granitni kip,
zazrto nekam daleč v temo,
kamor segal je privid
in si padal v ogledalo
z mesečino ves oblit.
Bila je ura brez kazalcev,
kraj kjer se ustavi čas,
kadar vetru poči struna,
ter odide kdo od nas.
In ti gneteš v dlani glino,
ki bila je tvoj obraz
in ti gneteš pesmi mirno,
ki jih bo pozabil čas.
|
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Ni varljivosti,
ne tu ne tam.
Dan je enostaven.
Svet je lep...
brez pričakovanj izpolnjen.
Trenutki v cvetenju besed,
lebdečih misli,
žarečega srca.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Nepomembnost pomena
tvojih besed
se vpija v moje žile
Samo da odpirava
znova in znova
kanale komunikacije
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Prihajaš, lepotica moja ?
Preveva me naslada že ob misli,
kako z roko v roki bova skozi gozd hodila
in kako skrbno me čez brezpotja boš vodila,
čeprav bi tudi sam v njem se znašel,
sledeč le luči -
kot miljoni pred menoj.
|
Beri dalje...
|
|
Od Severni sij
|
Prekrasen si,ki zbujaš hrepenenja
kakor privid svetlikaš se v temi
nikogaršnji,pa vendar tiha želja
je tvoja sled v srcih vseh ljudi
|
Beri dalje...
|
|
Od Severni sij
|
V nočeh,ko gosto naletaval je sneg
prišla prav potiho je na obisk
Na belih,kot blisk drvečih saneh
je švigala preko pobeljenih streh,
da njenim so iskrim,spočitim konjičem
snežinke se usipale izpod kopit.
|
Beri dalje...
|
|
Od Severni sij
|
Neslišne mehke noči
oblečene v beli bombaž
najlepša družba ste mi,
ko nežno drsim skozi čas.
|
Beri dalje...
|
|
Od _nixi_
|
Ali se mi splača nadaljevati?
Ne sanjam, saj že dolgo ne morem spati.
Kako? Zakaj?
Ne gre mi v glavo.
Pravijo uživaj z naravo, prepusti se toku.
Ampak saj to je kot jemanje bonbonov otroku.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mija
|
Nekaj trenutkov,
kratkih in sladkih,
bi rada, ce smela
v tvojem objemu,
na srcu tvojem se grela.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Vse moje besede
so do kože premočene
od nerojenih solz
in požrte sline
|
Beri dalje...
|
|
Od Sova
|
Svetišče se ruši
pa sploh nihče ne opazi
kot da je že od nekdaj
mrtvo in negibno
|
Beri dalje...
|
|
Od VILINČEK
|
Ponesi me vse tja do zvezd,
v sončnih sanjah se kalim,
mimo svetlih rimskih cest,
morda še enkrat se rodim!?
|
Beri dalje...
|
|