Lep si v svoji nedotakljivosti.
Pod brezo prvi mokri sneg.
V veje spletajo se ustnice.
Sanjajo listje, šelest rjuh.
Ščip si mojega telesa, šega.
Bosa klatim te občutke, raza.
Lep si kot razbičano morje.

Ti si zdaj
samo še packa
na robu moje domišljije

Sama sedim na obali
in nemo strmim v neskončnost
ki skriva se tam za obzorji
poslušam valove
njihove ubrane glasove
ki so kot odličen zbor
kateremu so angeli za vzor

Kaj je neskončnost? Pogled v oči ljubljene? Ljubezen? Zaspanost nad realnostjo? Ogenj? Zemlja? Neskončnost je ujeti minljiv trenutek in si ga podariti kot spomin na dotik ljubezni, ki traja v srcu neskončno.

Kao što vjetar uporno gura nebo,
divljom snagom spajamo prepone,
i noć nas više ne zadržava za sebe,
jer se u osmjehu plavog sunca znojimo.

Opazujem, se spogledujem,
lovim trenutke lepote sončnih žarkov,
odsev topline…..
jih primerjam z iskrico pogleda, ki prodira v mojo dušo,
jo neslišno odpira,
ji daje SVOBODO, da POLETI.

Belina zidov govori mi,
nikjer ni sledi, umazanija,
zavedno prekrito trpljenje….koliko njih
se je s pogledom oziralo mednje.

Le kako bi vse to lahko zaznala,
ko me le ne bi radovednost gnala,
kako rada bi vse te obraze zaznala.

V senci mogočnega drevesa
sedi in se joče klovnesa
žalostna in zapuščena
pozabljena od vseh
ki jih dolga leta
spravljala je v smeh
sedi na stari gugalnici

Ko začutiš v sebi željo in silino
prenesti njej vso radost svojih sanj
takrat se v tebi novi svet poraja
ga sprejme ta, ki za stvarstvo skrb ima.

ujela sem prelepo ptico
jo zaprla v kletko zlato
in ji nudila vse kar potrebuje
v začetku ji je godilo
da skrbim le zanjo
dobro sva se razumeli
skupaj pesmi peli

Nekoč, pred davnim časom
sem se odpravila
na dolgo potovanje
v želji da ga bom našla
svojega malega princa
veliko pot sem prehodila
veliko solz že pretočila

Vse kar nekoč sem sanjala
in še več sem dobila...
Niti v sanjah nisi bil
tako nežen in ves moj.
 
Nikoli sanje niso mi lagale
vedno resnico so presegle.

Rekel si,da enkrat
srečala bom to ljubezen,
za katero pravim ,da je ni.
 
Rekel si,da me bo sezula,
in bosa tekala bom naokrog.

Obarvaj si dan v mavrico,
naj se preplete v čudež.
Objemi njeno čutno telo,
vdahni njen globoki dih.
 
Zajadraj na krilih strasti,
jemanja in dajanja.

Friendship, friendship...
What is that?
No one knows,
so don't forget!
everyone of us
should know,
how much love
yo have to show

White pidgeon is flying
over the mountains,
it's carrying greetings,
that i'm sending to you,
but no one knows if
the pidgeon will make it.
or he was lost
the moment he flew.

Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.

Nekoč prijateljici.
Kaj pa zdaj?
Je konec vsega?
Tretja oseba se je vmešala.
Najino prijateljstvo
razrahljala.