Rad bi se ponovno zbudil
v hladni rosi pod srebrnimi oblaki.
Blejajoče ovce prihodnjega jutra;
sledim jim do izvira.

Odprta krsta pod vodno gladino,
hladni sta očesi vilinske kraljice,
ledene so njene dlani.

Vas potolažim,
tudi za ceno tveganja ?
Ljudi žulijo resnice
skrite za lažmi.
Množico, posameznik
in  njegova svoboda.
Večino manjšina.

Everything i see...make's no logic to me...but still...my mind is trying to be free in this mess surrounding me...Sleeping under the tree...being totaly free...feeling nothing but harmony...hm...that's just an illusion in me...this is my soul...do you see?

Snaga vjetrova
u mojim rukama,
izvore tvoga zrelog tijela budi
i vještinom neobuzdanog sna
kao vijugavi sjaj,
tonem u prekrasne vrtove.

Ker sem.

So sanje
In je mehka, božajoča sapa. 

To sem

Ne naredi nič več
in nič manj od tistega,
kar misliš, da lahko narediš.
S tem boš naredil vse,
da bo prav zate in bo
moralo zadostovati tudi drugim.

Prvo leto je sedela pod prvo lipo.
Belin, ta dobri bog ji je delal družbo.
Zemlja je bila vsa mehka in voljna.
Cveteli so upi in skrivnostni sadeži.

Drugo leto je sedela pod drugo lipo.
Čart, ta hudi bog ji je mešal štrene.

Solza ponosa
navlaži oči,
temno je,
le v moji sobi
soj luči.

Premrznjeno listje,
potemnjeno v odjugi
pod nogo ne šelesti
v zgodbi tej ali drugi
pod menoj ne zaječi,
ko zrem golo vrbje
v vetrocvetni tišini

Vse svoje strahove prinesi k meni,
vsedi se v naročje in me objemi,
če bo le mogoče te obvarujem,
v življenjskem orkanu, naj jaz te pestujem.

Prinesi v košari vsa svoja vprašanja
in skupaj odgovore bova iskala,
prinesi novice, tudi skrivnosti
in vedi, nikoli ne bom te izdala.

Premagana.
Tvoj palec
obrnjen je navzdol.

Samo moj glas želiš,
vse storiš, da ga izvežbaš,
nov mu daješ eho...

Kadar volkovi tulijo v temno noč,
prevzame me njihova premoč.
Tako odločno v nebo zrejo in vedo,
zakaj to počnejo.

Ti kot orel poletiš, sprostiš misli,
ves svet osvojiš in vprašuješ….
Zakaj takšne misli, …………….
……….toliko besedi?

Svoj stil živim,
to najbolje znam.
Par vprašanj imam,
čas celega življenja
mi je dan,
da jih razvozlam.

Navdušena prihajam na oder življenja,
za uvod se ljubko priklonim na vse strani.
Spremljajo me začudeni pogledi
in napeta tišina.
Vse oči uprte vame –
čakajo, kaj bom storila.

Celo tam kjer ni ničesar, najdem,
ljubila bi lahko prazen prostor,
ker če ni, ustvarim, sanjam....
nekega dne se te dotaknem
in si boš želel ostati,
v moji svetlobi,
pa me morda ne bo več....
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Hotela sem te ljubiti,
pa nisi želel biti ljubljen,
ker ljubezen odpušča nepopolno.
Ti pa si hotel le občudovanje.
Zato te nisem mogla najti.

zgradil bom mostove
prečkal reke
lovil ptice
pisal pisma
prijateljeval z vsemi
izigraval sireno
našel kovače

Karkoli bom rekla
je mnogo premalo za to
kar čutim.
Ker ni dovolj besed.
Karkoli bom naredila
je mnogo premalo
za to kar čutim.