Idealist poklekne pred oltar nevidni,
ki bil je tam že dolga leta,
njegova vera z leti je odvzeta,
zaman ozira se nazaj na tiste dni.

Živeti....
Kaj je najlepše pri tem?
Popolnost?
Toda kaj je v življenju popolnost,
ko pa se vse enkrat konča?

V prazni sobi
stoji klavir
pokrit z  žametno prevleko
požrto od moljev
preperelo od časa
zbledelo od spominov
sameva že celo tisočletje

Shouldst I praise and love thee
Shouldst I kneel by thy grave
Till the morning light makes
The glimpsing clouds crimson

Oh my dark goddess
Oh my pale immortal

Le zakaj ljudje smo taki
da ne maramo ljudi
hodimo po isti poti
polni žalosti, pasti
in le delčka radosti
Le zakaj ljudje smo taki
da ne vidimo solza

Obup me v nočeh trpinči,
ugrabi telo,
zapleni tla, potem nebo,

kot besna ujma me vrtinči,
stiska srce,
lomi, cefra, odmeva ime.Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

V pustem skalovju
v visokem gorovju
v koči leseni mlad fantič živi
zaljubljen je v sonce
v zvezdne miline
zaljubljen še bolj v dekle iz doline
Sanjari mladenič ko pase ovce

V širni splet ujeta ptica
nežna bela golobica
prostovoljna ujetnica
rada bi bila družica
virtualna ljubica
ptiču pevcu ki kot ona
vpet močno je v širni splet

Sem kot potujoči val,
ki išče obalo resnice, ljubezni, dobrote,
kot, da iščem nedosegljivo obalo,
ki mi jo je človek odvzel.

Dragi moj prijatelj
ne odtegni mi dlani
moje ranjeno srce
le po tebi hrepeni
si tvoje pozornosti želi
ki je ne odtehta množica ljudi

Žarek veselja te obsije
in ti zareže globok nasmeh na obraz
kot kristali se svetlikajo tvoje oči
kot snežinke obsijane v temni noči so
ki gledajo v prostran horizont
poln spominov bolečih in drugače čutečih

Pohitite v ljubezen.
Vse kar šteje je nasmeh
in pomen besede srečen,
ki da in ti vzame dih.

Dal si mi sonce ob težkih dneh,
mi pokazal pot iz stiske,
bil moja sreča,
moj navdih.

Enkrat, ko ne bo več jutri,
ko zaplujem v brezkončno noč,
vse nove zore in naslednja jutra
bodo mimo mene šli.

Sedel sem ...
v temni sobi
Okoli mene
temni ljudje
Na temnih stolih
Pri temnih mizah.

Močneje,
da bo bolelo!
Z žlico po prstih,
s smehom po glavi,
huronskim.

danes, prvič:
perje pod obutvijo časa
lebdenje
nekaj besed nad tlemi
brez kazalcev
pripeta na neskončnost
v glasni tišini

V tujem svetu prazno tavam,
v ljudi se zaletavam,
pot me vodi kdo ve kam,
pot me vodi daleč stran...