Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od Neva
|
Avtomobilske luči me odsevajo in verižijo na vse strani v neskončno temo večera. Čutim zadušljivo odvečnost utesnjeno v ničevost minulega dne, |
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Temotni vid, izsanjano oko. Dotik trepalnic izpod trudnih vek in ciganka-vešča, ki okrog leti, izriše čadu senco med nami in stvarmi. |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Kot suha močvirska trava, porumenela in okrašena z ivjem, sama v zimi srca, kljubujem prodiranju tvojih misli, rešujem svojo hladnost, preganjam tople nesmisle, |
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Potomci belih smo ali pa rdečih Nekateri pa celo obojih... Korenine nam trohnijo v pobojih. Klali so v imenu Boga ali pa Cesarja. Božjim, farški je duhovnik Vcepljal sovraštvo do ta rdečih, Rdečim z Marksovo idejo |
Beri dalje...
|
|
Od Mistery
|
Ob soju sveč v družbi tihi, ob zvokih in ritmih latina pomislim…… sem res sedaj tukaj ob njih? Sedim in se poglabljam v mislih, kje sedaj trenutno bdim…… |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Sem gledal oblak, pa se je razblinil, v vodo sem gledal, pa je odtekla, gledal sem ogenj, je ugašal počasi,
|
Beri dalje...
|
|
Od Mistery
|
Na pragu razpotij popotnik si masko nadene in v svet skrivnosti se poda. Na poti Bagdada se sreča z njo, ki v trenutku očara njegovo oko |
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Bodi Eva, jaz bom greh - jabolka gnijo po tleh. Bodi reka, jaz bom breg - naj preplavi me nasmeh. |
Beri dalje...
|
|
Od Mistery
|
Smer, poti, mir, želja. Pogled v sebe. Rana pred časom narejena, še polna nezdravih misli, tava in blodi po moji duši. |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Z lahkotnostjo pajčolanke se obregnem ob tvoje misli, jih zavedem v brezbrežja luninega sija, čez mrakobno pustinjo do izvira drhtenja nežnih trav, vlažnih niti poželenja, izpolnjenih s pričakovanji
|
Beri dalje...
|
|
Od oljarica1
|
Dolgo je že od tega ko sem ga prvič uzrla pojavil se je iz teme se s svojim pogledom globoko zazrl vame njegove prelepe oči polne ljubezni |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Izgubljen v ostrini pregorelega pusta, z masko spravljivosti in vdanosti se našemiš v pokornost in se nostalgično spominjaš svojega uporništva proti nevemčemu in drobcev zlomljenga časa pravljic, ko si verjel srcu in socializmu. |
Beri dalje...
|
|
Od Claude
|
Kje si, kam si se izgubil? Si morda pod kamen hladen sebe potopil? |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Težko mi je, ker ti v samoti strežejo točajke, težko mi je, ker vem, da v kriku ni utehe, in moja misel, naj bo še tako ljubeča, je predaleč in ne odžene ujede.Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
Od felicko
|
Grobi v srcih ne hodijo sami, jih hladna roka vodi in ljubi.
Grobi v srcih ne pustijo sledi na poti bolečine in trnja. |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Kako vse se stopnjuje, ko v prsih te stiska, ko razum se bojuje, ko strah te pritiska, v zle slutnje padaš vedno hitreje, strahove prebadaš,
|
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Nakovalo polnoč bije, luna sije, spanec kuje, iskre vrance v podkve časa, Bog je senca brez obraza. Sem ter tja do zvezd zibaje in na vajetih hrzaje, črni princ na svetli strani one kae vrli dami.
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Ko odidem čez zvezde do roba, ali boš šel za menoj, boš zvesta senca do groba poslednji plesalec moj? Trdnó me držiš za zapestje, še trše me primi čez pas, ko zapleševa v mračno predmestje |
Beri dalje...
|
|
Od Larcy
|
Spoznavam, da mi ni vseeno zate V moje srcu si štet med prvake, V sanjah slišim najine korake, Čeprav spadam med tvoje svetovalke. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 7544 - 7562 od 10531 |
|