Bilo bi skrito,
če ne bi ponesreči padlo na tla,
ne bi bilo razbito,
če ne bi reševalo oba.Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Neskončen cvet magnolije,
na robu lune tvoje ljubezni,
v središču upanja srčnega utripa,
posipam s srečnimi zvezdami
iz najglobje notranjosti
mojega jaza,
cvetim.

Sredi oranžnega neba cveti oko,
je moje pozitvno mišljenje,
če ne plačam računa,
mi ga odklopijo.
Še dobro, da je pod streho srca prostora za dva.

Zima,
pokrij me,
ustavi moje vročične misli,
pod tvojim pregrinjalom je lepo hladno,
pokrij moje žalostno srce, naj si oddahne,
morda počaka na marčevsko odjugo,
sredi zapuščenega polja,

Zavita v kopreno neskončnih želja,
tava tam sama deklica ta,
išče podporo pomoč od nekod,
sama ne ve,kam ne kod…

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca.

Če v sanjah bi videl prihodnosti dni,
ženina v črnem in mojo nevesto,
najino pot spremenjeno v cesto,
ne bil bi verjel, da lahko se zgodi.

Ali me slišiš?
Kričim v praznino,
praznina le po tebi kriči.

Ali me vidiš?
Upajoče zrem v svet,
z zaljubljenimi očmi po tebi koprnim.

Blizu so šumele
tvoje misli
kot nikdar poprej
so me zadele
daleč v naju
...pa že takrat slutila
sem, da bom na kraju 

Kaj povezuje mene in tebe?
Beseda.
Beseda je ponos,
je sončni vzhod in zahod.

Kaj povezuje besedo in mene?
Misel.

Pustim te, da me pustiš,
prosim te, da mi odpustiš,
silim te, da me ne siliš!
Slišim te in slišim vse,
le sebe ne!
Ogenj se ne ugasi z ognjem!

Enkrat na sedem dni umrem!
Več kot šest dni živet ne morem!
Al' ne smem?!
Osemkrat na pet dni ga grem srat!
Devetkrat na štiri dni se grem upirat!
Tole zmorem!
Rad bi trikrat na dva dni se zbudil nasmejan.
Če živeti je hoteti preveč, hočem več!
Nič!

Povem ti jo na uho,
povem ti še za vse.....
povem ti samo to,
povem, da je in bo.

Odhajam kamor se včasih pride,
sem kot nevihta predno sonce vzide,
po burni noči sem mirno zatišje,
nihče me ne ustavi, grem vse višje,
trgam marjetice in izzivam led,
jutro je lepo, ko ujamem pogled,
daleč je sonce, nad tabo drsim,
.

Prodal svoje ime,
ko proseč za uslugo,
kleče ,
strahopetno,
s pogledom usmerjenim v tla.
Ha,
mogoče za dva piva,
životarjenje bedno.

O, kje si, srečna, draga moja frača,
z najboljše bukve ti bila si vzeta,
kot črka "V" na dela dva razpeta,
spomin se nate, na mladost mi vrača.

Mavrica gre prek oči.
Vmes pa morje.
Ni otokov,
le tišina valovi.

Le razdalje med svetovi,
ure stisnjene v dlani,

Defragmentirala si raztresen svet v mojem trdem disku,
In mi na novo naložila barve v sistem…
Sedaj se, s serijo popravkov nadgrajen, sprašujem…
Si res, kot trdiš, service pack za lepši jutri?
Ker virus sem prebolel enkrat že…
In ga nikoli več ne potrebujem!

Bo severnik pregnal oblake vzhoda,
razjasnil nebo,
pripravil svitu pot,
da sonce bode obsijalo
globoko stopinjo v snegu.