Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od Kvazimodo
|
PESEM VRTNEGA PALČKA
Ej, ko bi vedeli,
pa ne vedo,
zakaj črički pojo
in zvezde sijo.
Kdo roso je zlil,
kdo stkal je nebo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Sche
|
Mislm, Ti! K rabm, te ni! Ha! Z mize jemleš. Brez vprašana?
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Vreščanje malih krikov ki se še rojevajo in doraščajo v materncah mojih misli je za trenutek preglasilo Trenutek |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Nežno brišem krivdo s svojih kolen. Izsušene želje pa praskajo po koži kot drobne žiletke neusmiljenega vprašanja: zakaj jaz??? Moja duša je bila hotel za brezdomna čustva izgubljenega srca, ki pride v lačni noči in izropa še tisto malo....
|
Beri dalje...
|
|
Od metlicab
|
Široka je cesta prostora, vsak tava po njej, vsakomur je namenjena, nikoli težka, zmeraj lahka in prehodna. - Samo nanjo moramo stopiti, se z njo zliti,
|
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Sedim na štoru - pod smrekami, obdan s petjem ptic, vse dobiva drug obraz, tudi sam postajam drevo, del gozda.
|
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Duša je polna, ko zrem v noč, topla in mehka, napaja jo tisoč misli, mesečeva srebrnina, radost.
|
Beri dalje...
|
|
Od bloe2000
|
plaval beli je labod po reki dravi, na nebu lesketalo se je sonce zlato in na reko stegovalo svoje zarke... |
Beri dalje...
|
|
Od Mija
|
Kar je globoko,globoko brez dna, kar povedati se ne da. Kar je nevidno cloveskim ocem in neotipljivo rokam vsem
|
Beri dalje...
|
|
Od metlicab
|
V sijaju sreče pušča sledi, v tišini neskončnosti vedri. Vsak njen pogoj je najmanjša žilica, ki jo brusi življenjska pilica. |
Beri dalje...
|
|
Od Mija
|
Ce mogla bi jih vse zajeti, vse trave sumece, vse roze dehtece, vse zvezde na nebu svetlece. |
Beri dalje...
|
|
Od rimar
|
V okvir človeških zmot zazrti se učimo, kaj je tam… In spet iščemo dragulje na paleti tujih sanj… Drugi pojmi, čudne misli nas usmerjajo vso pot… Ne vedoč, da smo v zmoti, se oklepamo zarot… |
Beri dalje...
|
|
|
Od Neva
|
Tega mesta ni na zemljevidu, Kartagina sem ljubezni tvoje, v njem živim kot v prividu, v pesek skrivam misli svoje. Nekje na robu sem obstala, kot da nisem nikdar znala poljubiti, ne objeti, |
Beri dalje...
|
|
Od Borut
|
Sanjam realnost, zidam svojih misli korake, prepleskam črne zidove, a pustim odtenek slabega, brez slabega ne bi bilo dobrega, veselja ne brez žalosti, zgradim, |
Beri dalje...
|
|
Od rimar
|
Izgini stran, prekleta baba, izgin mi spred oči, Pogled na tebe je dovolj, da mrežnico slepi, Pober se že, zahojen šus, ne stokaj in ne jamraj mi, Ne morem te poslušat več, gluh sem, pa še uho boli! |
Beri dalje...
|
|
Od rimar
|
V kolikor si ne priznaš, da tudi ti si isti… Da tvoja pota so le laž, privid na modni pisti… Nikoli pač ne boš dognal, le brez vse te nesnage… Ki vlačiš jo seboj povsod, lahko prideš do zmage… |
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Kdo si ti, ki zarevn mene spiš? Ti, ki srečujem te na svoji poti? Ali te poznam? Mogoče sem le v zmoti, ampak zdiš se mi poznan, a slika tvoja zgublja se v pustoti? |
Beri dalje...
|
|
Od metlicab
|
Utripajoče lučke na nebu, vsaka skriva v sebi napoj neizpolnjenih večnih želja. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 7753 - 7771 od 10531 |
|