Grabil sivi starec
na svojem vrtu
listje je rumeno.
Bil je sivih las,
polti sive, sivih misli,
ker življenje celo je grabil.

Spravljal sivi starec
v svoji hiši sam
je listje sivo.
Bil je rumenih prstanov,
zob sivih, duše sive,
ker življenje celo je grabil.

Obrisala si si kri z obraza
in si odtrgala nasmeh.
Tvoja duša je jokala
in hiša smrdela po najinijh
še živih truplih.

Prve Patrije so se vozile v domovino
in ti si brez besed čakala name.
In mene je bilo strah.

Prve Patrije so zaradi korupcije
prodajali po nizki ceni
in ti si brez besed
sedela na moji poroki
s svojim lepim možem.

Idealista razkosaš
z dvema zamahoma sekire.
S prvim stolčeš
večno ljubezen,
z drugim
svetost umetnosti.

Sredi Sahare sedim na vročem pesku.
Mimo mene hodijo Ljudje in vprašujejo,
koga da čakam?
Dež.
In dež molči.

Nekje na zahodu sedim na mokrem asfaltu.
Mimo mene padajo težke kaplje in vprašujejo,
koga da čakam?
ljudi.
In dež se smeji.

Oh, kako je svet lep
zaradi lepih ljudi!
Kamorkoli pogledam,
estetika obrazov,
proporcionalnost udov,
milina glasov in lesket oči.

Oh, kako je svet lep
zaradi lepih ljudi!
Ker lepi ljudje kupujejo
lepe znamke oblačil,
vozijo lepe znamke avtomobilov
in jejo v lepih restavracijah.

V mesečini mestnih luči
ljubimec sedi
in razmišlja.

Krog njega zven siren
in jok otrok,
matere kričijo v histeriji.

A njega to ne gane.

Mirno sedi
v mesečini luči
in ogovarja
zelenobled obraz na cesti.

Lepe, črne oči z žalostnim pogledom,
otroci okoli nje, mamice mlade,
pogledi polni upov in pričakovanja.

Kako naj sprejmem in dojamem,
da si odšla, Nadia,
da te ne bo več,
ker od tam ni povratka.

Lepa si
ko vlečem tvoje bledo
truplo iz črne vode
trajektne luke.
Tvoje čvrste prsi
In gladke noge
tvoj obraz
mrliško bel
s plesnivo zelenimi madeži...
Lepa si
takrat ko romantične
duše umirajo
zaradi ljubezni
takrat ko ti
umiraš brez razloga
in takrat ko me sprašuješ:
"In ti?"
Jaz?

Lepše je biti
reven, veren materialist,
kot romantik
z mrtvo muzo v
prtljažniku novega avtomobila.

Svet počasi sestavlja
svoje razletele koščke.
Šibki, ki so postali heroji
so znova šibki.
Zarja suši beton
pod mojimi nogami,
ko neodločen korak
zre v iste slike,
kot vedno, ko
svet počasi sestavlja
svoje razletele koščke
in čaka, da jih
znova razbije.

(Posvečeno Jacquesu Prévertu, vsem levim in vsem desnim)

Treba je biti prijazen,
rdeča nit,
modra nit.

Nož in potapljaška boja,
rdeča nit,
zelena nit.

Veš kaj moj dragi
to je grozno
ta nova moda ni za me
le kje so lepe
tvoje dlake
in kje so tvoji vsi lasje?

Če zdaj se boš
še depiliral
potem bom jaz zaraščena
saj mora biti
kakšen razlog
da sva drugače raščena.

Preden zaspim
ko se vsa umirim
in poslušam nočne šume
ko me boža nežni sij lune
ko se zdi da slišim šepet
tistih duš ki morajo kje trpet
takrat ko je čas za ples nevidnih teles
ki spremlja ga šelest temnih
dreves
v času preden zora napoči
tistem že zdavnaj  po polnoči
prikradeš se tiho ne vem od kod

Všeč si mi,
všeč si mi, ko
ne pospraviš las
iz odtoka.
Všeč si mi,
kadar ne paziš
in si razbiješ nos,
tvoj krvav nasmeh...
Rad ti ližem kri z obraza.
Ch'uis vraiment dégueulasse?

Travnik s plastičnimi rožami.
Za 9,99 mi je dovoljeno utrgati.
Ljubi me?
Ne ljubi me?
Ne vem,
plastike se ne da strgati.

Ena in ena
in ena in ena
in ena in ena in neskončno
in...
Bum - vesolje.
Ena in ena
in ena in pol
in...
Mutacija - življenje.

Včeraj se slovesno zbrala,
ker jih vlada je zasrala,
grupa apatičnih telet,
ki se zjebal jim je svet,
zato so s čistimi možgani,
čisto svežimi, oprani,
začeli miroljubni shod v Ljubljani.

Vsi na štrajk!
Obisk in ogled
zavetišča za živali

Vsi nazaj, na štrajk!
Mlajšim za zgled,
ne hranite živali

Vsi stran, na štrajk!
In ne govorite spletk,
ker vznemirjate živali

Nevrit, ne v rit
Billy the Kid
Billy the Kid
v tretjem svetu je zelo malo mikrovalovk

Ne v rit, nevrit
Billy the Kid
Billy the Kid
vsi slej ko prej umremo