Rad bi tebe,ljuba,se napil.
Kot strupa,ki bi umoril,
kar slabega v življenju sem rodil.

Čez obraz mi tvoja dlan,
kot dih otroka nežno zdrsne,
da občutek nepoznan,
z ustnic vročih dih mi jemlje.
Pa te sploh ob meni ni.

Včasih čisto sam,
zavit v prazen dan,
nemo dežne kaplje štejem.
In zaman si grejem,
na ostankih sanj,
ostanek svojega srca.

TRETJIH TISOČ LET

ZA OBLAKI POTONE DAN,
UTRINEK OBSIJE TEMO.
V TEMI SVETLOBA.
V MENI LENOBA.
KAKO SE UPREMO,

Nekaj umira 

Med nama.
Med sklenjenimi prsti
Je našel špranjo
Sibirski anticiklon.

Zakaj bi živel, če nimaš volje niti poguma?
Zakaj bi se ubil, če se bojiš smrti in pekla?
Zakaj, zakaj, zakaj?
Toliko vprašanj brez odgovorov.
Mi lahko kdo odgovori?
Mi svetuje in pomaga?

ali obstaja podobnost dveh ljudi...
podobnost dveh poti, ki prelivata se
v soju dveh luči,
ko čas brezmejen, neusmiljen kaže ti pot...
... brezmadežno... pot brezčasja, pot brez poti,
pot skozi lastne misli, brez zmot,
polno veselja, usmiljenja, žalosti, hotenja...

Ko sredi noči zazrem se v nebo,
oblačno in mračno kot moje oko,
se sredi neba, prav tisti hip
utrne zvezda, utrinek, navdih.

Obratna polarnost...

Aura utripa v očesu enosti,
duh riše koncentrične kroge v eter.

Podobe na ogled-
-monotonija ubija.

Čez planjave črne trave,
pod raztrgano nebo,
skozi oblake v višave,
kjer med zvezdami doni
tihi slavospev noči.

črkovanje trubadurske želje
nekje na vekah
razprtih na stežaj

Vstop.

ždeti nebu v obraz
in
trkati na špike zvezd
brez zabojev pod nogami
kar tako - z viška
ponosno kot preluknjan bog

Nasmeh se reflektira
neštetokrat na ogledalih
v dvigalu
ko se peljeva na sonce

Pridi in me odpelji na mrtvih pesmih
Zapelji s svojim nasmehom
Nikoli ne veš kje se končajo sanje
Nikoli ne najdeš milosti v mislih
mene, tebe in obeh skupaj

V večnosti izgubljena
Tam, kjer bitka nobena ni dobljena.
Pretaka se kri, plameni gorijo
Ona molči in z grozo gleda kako trpijo.

Odprla sva steklenico parfuma
razlil se je vonj skozi lase
veter ga češe
in boža oblake
boža vrhove dreves
drami ptice

Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.