KO BOŠ NEKOČ HODILA.
PO TISTIH POTEH.
IN BOŠ NJEGA LJUBILA,
V SKRITIH NOČEH,
NAJ TE SRCE
NE SPOMNI NAME.

TVOJI KORAKI OB MENI.
TVOJ SMEH.
IN SKRITI POGLEDI.
SEM RES JAZ V TVOJIH OČEH?
TISOČ LET JE LJUBEZEN ŽIVELA.
IN S PRVIM JUTROM UMRLA.

Nisem utopljena
v neizgovorjeno
besedo.
Le plavam v njej.
In iščem glas.
Da te izrečem.
Brez besed.

BOLECINA NI VECNA,
CE LJUBEZEN NI VECNA BILA.
BOLECINA IZGINJA,
KOT JE LJUBEZEN ODSLA.
LJUBEZEN JE TVOJA BILA.
IN SI ODSLA.

Rodim se.
Zajočem.
Živim.
In poljubim.
Tvoj popek.
Moj svet.

TISOC BESED GOVORI,
O LEPOTI OCI.
TISOC BESED BUDI,
NASMEH SREDI NOCI.
TISOC BESED.

SLADKE SANJE NAJ SE PRIKRADEJO V TVOJE DOMOVANJE.
NAJ V SANJAH DOBRA VILA, KI V SVOJ OBJEM TE BO SKRILA,
TE V MORJE GLOBOKO PONESE IN SREČO TI V ŽEPEK STRESE.
NAJ POVODNI MOŽ TE V MREŽE SVOJE ULOVI,
DA VSAJ TRENUTEK BOM S TEBOJ V VEČNOSTI.

NI ZVEZD V TVOJIH OČEH.
SOLZE UTOPILE SO NASMEH.
TVOJA PA DLAN,
GRE SAMA SKOZI DAN.
IN NE JOČE VEČ SRCE.
KAR UMRLO JE.

DOBER DAN ŽALOST, NASVIDENJE ŽALOST.
POZDRAVLJENA ŽALOST, ADIJO ŽALOST.
OBRO JUTRO ŽALOST, LAHKO NOČ ŽALOST.
DOBER DAN ŽALOST, LJUBEZEN MEHKIH TELES.
NASVIDENJE ŽALOST, NAJLEPŠI JE TVOJ NASMEH.
POZDRAVLJENA ŽALOST, DUŠA RAZOČARANA.

TISTO NOČ,KO SO PADALE ZVEZDE.
IN SO V SRCU ŽELJE PLESALE.
SI SAMA BILA.
BREZ DLANI,
KI SKOZI NOČI,
TOPLOTO TI DA.

OPROSTILA MAMA SINU, KER BARABA JE POSTAL.
OPROSTIL OČE HČERKI, KER OD DOMA JE ODŠLA.
OPROSTILA JAZ SEM TEBI, BREZ POLJUBA SI ODŠEL.
OPROSTILO NEBO ZEMLJI, MORJU OBLAKI IN GREŠNIKOM BOG.
TI MENI NIKOLI OPROSTIL NE BOŠ.

BEŽEN POGLED
IN NASMEH
IN BEG
V SKRITI GREH.
NJEN DOTIK JE GOVORIL,
KAR SEM ČUTIL
IN KAR STORIL.

Jutro se utaplja,
v bolečini praznega kozarca,
ki dlan ga bolno stiska.
To noč je duša izkričala,
sled luči,ki je ni spoznala.

Nocoj bi lahko pisala žalostne verze v svojih pesmih.
Zapisala bi:

NOČ JE POKRILA ZEMELJSKO OBLIČJE, NEBO JE POSULA Z ZVEZDAMI.
NEŽNI VETRIČ JE PIHLJAL, KO SI PRVIČ POLJUB NA USTNICE MI DAL.
JE VODA POTIHO ŽUBORELA, PREMAKNITI SE NISEM SMELA,
KER SEM SI TVOJEGA POGLEDA ŽELELA.

Nikdar nisem iskal,
a ko je prišlo,
sem spoznal,
vso bolečino.
In ni več odšlo.

TISOČ SOLZ NAJ V CVET SE RAZLIJE,
SONCE TVOJE IME RAZVIJE,
V MAVRICO NAJ TE OBJAME DOBRA VILA,
ZLATA RIBICA NAJ TI PODARI KRILA.
ZAPRI SVOJE LEPE SVETLE OČI,
POLETI ČEZ PLANINE, KOROŠKO SLOVENIJO,
PREKO ŠTAJERSKE NA NOTRANJSKO.

Nekoč padla bo zavesa,
ko konča se igra,
iger vseh.
In midva,
vsak na svojem koncu odra,
bova tiho obsedela.

Gledam te.

V belo svilo odeto je telo,
telo, ki ga angeli ne smeli bi imeti
in nežen, deško mil obraz krase
nekoč v očeh prižgane iskrice;
nagajiv nasmeh, ki ne da se mu upreti,
in vrtnica, ki polepša sliko to.
Lepa si, le duše ni…