Od FalleN AngeL
|
Brez besed mehkih ali objemov, brez praznih obljub, laži, pustil si me samo v temi, pustil si da oddidem… |
Beri dalje...
|
|
Od estera
|
Tulijo ekonomske zveri in iščejo krivulje, kjer bi se nasitile, kjer bi prebavile moje meso, oči, usta. Jih predelale v krvavice in jih na trgu pohlepa , sovraštva in hlinjenja prodajale mojim najboljšim prijateljem. Oni bi z nasmeškom kupovali, celo barantali za nižjo ceno... |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Izruvam bodice, eno po eno iz krvavečega telesa, kot žeblji pritrjujejo nepremičnost, zaustavljajo korak. Preveč boli, to nisem jaz.
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Kako naj vam to čudodelje pričaram? Da nebi lagala vam, preskromna bila? In glej: Ura bo kmalu poldan odbila, sonce mogočno na vrhu neba.
|
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Trenutek moreč, pritiska kot kavelj žgeč, z njega visi brezčasna minuta, udarja prek hrbta pekoče kot knuta.
|
Beri dalje...
|
|
Od Zal Kopp
|
Odlazim zauvijek u narucje pjesme gdje su sjene sto u meni lutaju, nekako mekse na papiru. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Kot neskončen odmev zveni v glavi pretakajoča slika sluteče prihodnosti, brez pričakovanja kakšnega zaključka, ki ni bil že prej predviden in izrisan. |
Beri dalje...
|
|
Od artemida
|
Sestavljenje zlomljenih reber, neštetokrat v boju zdrobljenih in kriki in prošnje in klici nedolžnih, po krivem umorjenih. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Zavržen odlitek neuporabnih dlani, praželja po dotikih in prepletanju prstov z obleko, kožo in lasmi. Iskanje umetnih materialov za krpanje globokih razpok že davno izumrlih teles in maziv za popolno izsušene oči.
|
Beri dalje...
|
|
Od katjica
|
upala si mi reči povedati kako sladko kožo ima in jaz sem vedela že prej |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Niso krivi oblaki, da dežuje, ni vzrok v kamenju, da se ruši zid, ni voda kriva za ovelo cvetje in ne mreža za goro mrtvih rib. |
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Ali boš nocoj tako kot jaz, odplul po starih najinih poteh? Ali bodo kdaj ladje mojih sanj, zasidrale se v tvoj pristan? Ali boš dotaknil se strani, tiste, kjer ležala sem s teboj? Ali sanjal boš sanje, da vsaj takrat boš z menoj? |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Preletim gorovja razuma, se ustalim v osrčju naključja, uničim neobhodljive misli, poslušam odločitve trenutka.
|
Beri dalje...
|
|
Od Damien
|
Prišel je on, Temno črn. K meni prišel. Sedel je k srcu, Na dušo je pil. Pil je, o njej govoril je. Črn on, Govoril temne mi besede. |
Beri dalje...
|
|
Od Damien
|
Šel sem v gozd, Po solato šel. Šel sem na vrt, Po kostanje šel. Šel sem v morje, Zvezde trgat. Šel sem v vesolje,
|
Beri dalje...
|
|
Od Yggradsil
|
Smaragdna cesta mesta sanj kliče me k tolmunu misli. Pogled ujet v ogledalu drsi čez prepade minljive naslade večnosti v objem. |
Beri dalje...
|
|
Od Marlene
|
Ob tihih jutrih kot danes, želim pomesti s pričakovano sivino dneva. Sedeč na robu prazne postelje sortiram misli prejšnjega dne, sanjam sanje prejšnjih noči, poslušam nemočne glasove srca. |
Beri dalje...
|
|
Od FalleN AngeL
|
Pogrešam... pogrešam zraka slani vonj, pogrešam šumenje borovih vej, zvezd sij močan, morja topel val, pogrešam kraj kjer si. |
Beri dalje...
|
|
Od Damien
|
Kanček dobrote? Raje malenkost več lepote? Priporočam nebeški ta vam stas, Po njem sladek boste imeli dah. Ne priporočam iskrenosti, Raje kilogram več laži, Veste, po njih glava ne boli.
|
Beri dalje...
|
|