V črepinji
zlomljen dah
v minljivi
pokončnosti.

Na tisoče zrnc bisernega peska
se preliva v neopisne oblike
iščočih dlani pravega dotika
z izginjanjem dvoma o pravljičnosti
trenutka vzpona na najvišje drevo.

Sprehod pouličnih svetilk
na betonu zelenja
odcvetelih cvetlic
osvetljuje prehojene
poti izgubljenih sledi.

Zaprosim za pozdrav neba,
za nežne kaplje iskrenih
modrikastih oči povezanih
v neskončen venec življenj.

Moji nohti se krušijo
ob stenah tvojega vrta
Nemočna se sesedam ob večerih
pod tvoje noge
Žlim sprati dlani
s solzami.

Razbitine svetlobe ob postelji
Sveže preoblečne rjuhe
davijo z vonjem po narcisah
Občutek nepričakovanega stika
z vročico tuje kože
zbledi še v istem trenutku

Bosa hodim po razbeljeni pločevini,
v rokah nosim par premajhnih obuval.

Ne peče me dotik vročega pohajkovanja,
boli me želja po številki mojih stopal.

Trenutki prhutanja s krili resnice,
odkrivanje posutih zidov.
Kričeče besede bolečih ovir
izginjajo v sencah slanih jezer.
Plesoči zrak suši razpoke vek,
zapiranje zenic v slepečo belino.

thru disguises and walls and absence of love
a lonely seagull calls for his dove

Odprla sem žilo
in ti dala piti,
kar mi je vrelo v krvi,
dvignila skalo, da si uzrl,
kaj je drobila pod težo

poljubi imajo okus po vetru, ki nama piha skozi lase.
poljubi imajo okus po cvetju, ki raste v svetlobi luninega dne.
poljubi imajo okus po tistem prefinjenem dotiku...
poljubi imajo okus po radostnem vzkliku.
poljubi se rodijo, ko ne veš kaj počneš...
poljubi nikoli ne umrejo - če pa že, se tega nikoli ne zaveš...

Imela je sanje.
Želela je biti svobodna.
Želela je biti kot ptica.

Pa so pohodili, razrezali njeno jedro,
razbili njena rožnata očala.
Želela je biti ptica.

Večnost v tvojih očeh
se razblinja
in mehka trava,
ki vodi do tebe
se suši.
Večerni poleti v nebo
so prehitri

Gre, odhaja iz
tvojega življenja.
duša se zavija v obup,
srce je razcefrano.

Gre in nikoli več
je ne boš videl.

Ko se zapreš vase
te poskušam odpreti,
po tvojem kričanju
pa poskusim zapreti sebe.

sem konstantna pločevinka na dnu ulice.
si že poskušal brcniti psa?
ne? brcni pločevinko. poje kot boben.
si sploh že kdaj bobnal?
aha. se mi je zdelo. misel je močna. s črko.
how do you like it?

Samota se v dušo zažira,
in misli priganja v naročje,
misli temnejše od noči brez zvezd.

Utapljam se v krvi ko reže si žile,
reže si kožo, oživlja nesrečo,
da še sama od sebe pobegniti hoče.