v bisere poletne ogrlice
se lovijo jesenski žarki,
odbijajoč se od pisanega listja
rišejo belo prizmo zime,
odeje, v katero so zaviti nežni
cvetovi japonskih češenj.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

Sanjam, neskončnost,
vidim le tebe,
ki nemo strmiš, tvoj pogled je žareč,
topel, svetal in ljubeč.
Vabi me, berem tvoje misli

Samevam v nelagodju prisiljenih in lažnih nasmehov,
čakam, da izginejo preraščeni vzorci za zlo izmišljenih grehov.
Kdo je ta, ki pravil bo, kaj prav je in kaj ne za vse?
Kdo lastnik je vseh pravil, da reče lahko "to je greh"?
Mar če smejem se besedam vašim nadvse smešnim, že grešim?
Naj za vaše lažno dobro v sebi hinavstvo prebudim?

Občutek na mojih blazinicah
odseva svetlobo tvojih oči.
Vonj pohojene trave in s solzami
napitih marjetic, me pošilja nazaj.
Čas bosih nog in golih teles,
poslušanje ritma smaragdnih nebes.
Jaz in ti. Voda in ogenj. Zemlja in raj.

Sedim na odprtini mojega življenja.
Izločam balast.
Čas je že, da se znebim smradu,
ki vije mi iz pogleda in besed.

Pot. Čutim jo na ozebli koži. Riše pisan zemljevid.
Mehka, topla, nežna se odseva v konicah oči.
Boža me, poljublja. Vabi.
Ni del mene. Oddaljuje se od glavne ceste.

Neskončnost praznine;
nevidni veter maje veje ničnosti,
bledi žarki nebesne sinjine,
prodirajo skozi prozorne tkanine,
prekrivajo obrise stvari, ki jih ni.

Prijatelj!
Šibe ti poganjajo z vetrov barbarskih.
Pijani nasmehi iščejo ljubezni
in kraljujejo v blaznosti svojih besed.
Melanholija mraka se useda v kletne prostore,
kjer težki vrček s svojim verzom srca greje.

Tiho božam
z dežnimi poljubi
tvojo, vsemu svetu
ponujeno dlan..
Odpihnem koder
teme valujoče,

Bila nekoč sem divja ptica,
polna svobode in jasnih višin,
z razpetimi krili in v vetru
vihravem lovila
neskončno nebesnih modrin..
Iskala sem zrnja besede,
hlepela po sreči not..

V samoti srca
sem sedela ob oknu,
objeta od svojih rok...
Svet je bil svet
in bila je tihota,
bila je le lučka luči...

ah moja frizura že dolgo ni več namazana s cukrom in vodo
zjutraj sem si nabila šminko kot konj kopito
lepa bom lepa sem bila bi super ah on
ne smem preveč jesti nisem konj mrzli zrezek od včeraj

vedno ko sem stopil v tvojo bližino
občutil sem srečo toploto milino
hitreje srce mi začelo je biti
na usta nasmešek mi šinil je skriti
neskončno te ljubim sem hotel zavpiti
kot sonce ki daje življenje si bla
prelepa prijazna usmiljena vsaKomentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

grenka izkušnja je vzela veselje
in v trenutku razblinila vse moje želje
iz daljave osamljen sem gledal dekle
za katero naredil bi čisto vse
nemočen sem bil ko jo k sebi je vzel
lahko sem le jokal ko jo je objel
izgubil sem bitko in padel po tlehKomentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

ko po dolgem času spet zagledal tvoj prelepi sem obraz
za trenutek dih mi je zastal od sreče in ustavil se je čas
stara čustva so na dan privrela spomnil sem se tistih dni
ko si čisto me prevzela in srce ukradla mi
nešteto se spominov mi pred očmi je odvrtelo
in ob skoraj vsakem me srce je zaboleloKomentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

Hodil sem po ulici. To pogosto počnem. To počnem vsak dan. Bil je deževen dan. V zraku je bil aprilski vonj. Nisem imel cilja, vendar sem hitel. Hitel iz navade. Mogoče me je gnal tisti vonj iz daljave - mlade breze. Odhitel sem po tisti tlakovani

(nekomu, ki se boji dveh obrazov)

zakaj sem se usedel v avto in se odpeljal daleč stran
nisem vedel kakšne so gobe ki plavajo v vodi in vlagi
nisem vedel kako je če si titov pes in izgubiš tačko
zakaj sem stopil v cerkev in preklinjal boga in te videl

na skrivaj jo gledam ko mimo mene gre
vsa tiha in mirna v svet kot angel zre
lepša je kot vse rožice iz raja
povsod koder hodi svetloba jo obdaja
težko verjel bi da lepša punca kje obstaja
želim si le to od jutra do večera
da lepotica ta tesno bi me objela