Od ajda
|
Ko misli spat gredo Posteljejo si posteljo Se pokrijejo z odejo Povedo si pravljico za lahko noč. Zaspijo same - Resnično to želijo? |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Kot gosta koprena sivine, ne vidi se nobene modrine, svetlobe ne žara noči… Ne vem če se sploh dani….
|
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Poberite mi stran, sliko v olgedalu, ne maram vidati je zdaj, to le senca je človeka, ki nekoč sem ga poznala. |
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Kod hodiš senca zdaj tegobna, kam nese te spev norosti? Spletaš vence solz že zdavnaj pozabljenih, obujaš prah spominov v kot potisnjenih... Kdo sploh si? Podoba nenarisana, notranjost neizpolnjena, osebnost izbrisana.... |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Kot gosta koprena sivine, ne vidi se nobene modrine, svetlobe ne žara noči… Ne vem če se sploh dani…. Temačno je moje srce… Kamor pogledam je isto gorje…. |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Kaj bi, če ne bi me ljubila?
|
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Ti za seboj ne puščaš sled v snegu, svojo pot gredoč, ne oziraš se nazaj. Ti si zadnji jesenski veter v begu, ko odhajaš jaz nikdar ne vem zakaj. |
Beri dalje...
|
|
Od Maja Živanovič
|
Po mirni gladini kože potuje
po mojem telesu kot ladja čez morje,
pušča za sabo toploto sledi,
bolečo izkušnjo, ki dušo miri,
z ostrino izganja boleče strasti,
ki spira jih z mene ta reka krvi. |
Beri dalje...
|
|
Od Maja Živanovič
|
Kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in se končno ozreš
čez ramo, objameš s pogledom nebo
in vidiš za sabo vse, kar je bilo,
kar loči od vseh te ostalih ljudi,
to tvoje življenje, te tvoje sledi,
ki puščajo lastni koraki jih v tebi,
rane, ki v času zadajaš jih sebi; |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
ko se pesmi pretopijo v marcipan in se vso telo blešči v soju snega se vse melodije vtopijo v vonju po ekstazi nekega dne mi bodo oprostili vsi da živim |
|
Od Mojmir
|
Čas, zavrti se nazaj! |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Povej mi, kam si odšla, da grem za teboj ...
...čeprav si v temi onkraja ali se skrivaš v bolečinah sveta !
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Iz dneva v dan je več poti, ki vodijo v propad, a prave ni.....
Ob vsaki srečujem se z ljudmi, -le popotniki utrujeni- ki želja sveti jim iz oči: " Najti - in se vrniti!"
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Kot žarek, ki prodre skozi oblak, si ti prodrl vame. Prebil si težko senco nad cvetočim travnikom, ki onemogočala je lesk petalov. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Kot lahko mačka pomete z mišjo, jo s kremplji veselo meče v zrak in dokler ne dahne zadnjega diha, trupelce leti...leti in končno svet zapusti. Mrtva leži. Nezanimiva. Niti za hrano bila mišljena ni. Za kratek mačji užitek, srce ohromi.
|
Beri dalje...
|
|
Od simonca
|
Na nebu je zvezda
Vem, da si ti
Utripaš le še zame
Žarek ti tli
Daleč, daleč si stran
A blizu
Vedno v mislih si z mano |
Beri dalje...
|
|
Od simonca
|
Srce boli
In joče
Duša propada
To hoče
Telo je šibko
Umira
On moje misli
Prebira |
Beri dalje...
|
|
Od simonca
|
Lepe oči se bleščijo v temi
Nekakšen nemir ljudje čutijo v sebi
Čudni pogledi v njega strmijo
Dajejo vtise, da se ga bojijo |
Beri dalje...
|
|
Od simonca
|
V boj za deželo
V bran domovine
Srce bo bolelo
Upa, da ne bo bolečine |
Beri dalje...
|
|