Ta lanterna je edini zaveznik, ko noč za nočjo zrem v nebo.

Ko je roka milijontič segla
v hladni odtis končanega
si vedel: jutro je narejeno
za sestop iz sanj.

Tam daleč v daljavi,
pogled se mu ustavi,
vidi samo tisto daleč,
vse drugo mu je odveč…

Od nekdaj prepevali pevci sveta
so o ljubezni in ognju in raju.
Na Zemlji rojen in v tvojem gaju,
spoznal sem radosti sedmega neba.

Kadarkoli pogledam v tvoj obraz,
v očeh se svetla zvezda jasno smeje.
Ljubezen nora vsakič me ogreje,
čudovito omamen imaš izraz.

Občasno spominjaš me nase, duša zmrzlaka,
na tiste dneve blodeče, ko sem izgubljene
predstave tavajoč sredi gošče neomejene
iskal brezglavo v okrilju temnih senc somraka

Prelepa si
ko te gledam
ko te božam
ko te vonjam ...

Kadar ljubim smrt,
ljubi ona mene ...

... in ko neham ljubiti
... jo sovražim ...

Tema je predpogoj svetlobe.
Če ne spoznam nesreče,
ne morem do bistva spoznati sreče.

Sem hodila in hodila,
nisem vedela kam grem.
Pač. Toku sem se prepustila,
da bi videla kam gre.

Na dnu svojega morja sem ležala in zrla v njegovo vesolje. Nato sem vstala. Svoje utrujeno telo sem položila v vrečko in jo prinesla na površje. Zazrla sem se v nebo.  

V zrnu je napisano tvoje ime -
v riževem zrnu.
Kupljenem na mostu.
Med starim in novim mestom.
Čisto na drobno je napisano,
a zagotovo.
Saj si ga sam narekoval.

Veliko vesolje odgovori,te prosim,
Zakaj le vprašanja brez odgovorov v glavi nosim?
Še deček sem bil,ko so mi že prepovedovali,
Mi sovraštvo in prezir s klofutami utrjevali.
Mar nisem iz ljubezni rojen bil,
Kaj se nisem sreča za starše rodil?

Res abotno je početje
te človeške rase,
ampak ne bojte se Narava,
Vaša nemeza rešitev bo,
s tem, da ta potentna rasa,
le pafkala bo,
kot stara lokomotiva,

Moje naročje
polno solz
in tihega mokrega hrepenenja

Na križišču poti
hiti
k tebi le misel.

SI...

SO...

Le v nočni tišini se čuje tvoj tok,
da z njim povečuješ blaženost množice
hodečih v dvoje,
ki ob tvojem šumenju pozablja na gnili lokvanj,
ki le zvečer od ljubezni zacvete;

pusti.
evkaliptusovi listi ne morejo pozdraviti
ublažiti
tvoje rane
zaman jih trgaš in skrbno
polagaš na skeleče prsi.
pusti