Od NaGa
|
Tako gledamo na ta leta, kod da so temelji. Potem pa nekaj pride- venomer prihaja in jih maje. Zato namesto da gradimo sirne temelje z leti raje zidamo v višino.
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Ponoči, v črni noči, ko zunaj ni nič in notri ni nič le jaz še obstajam. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Ti tam ležiš in nemo strmiš v steno. Jaz te gledam in nemo prosim za odgovor.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Oživela bi metulja, ki povzroča želodčne težave, vsaj za trenutek, da bi vedela, da je še živ. Čeprav vem, da ni mrtev.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Hodil sem čez minska polja
ni prestrašil me prepada rob.
Želel sem le, ne biti snob,
početi to, kar me je želja.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Skozi gosto grmovje teles se povzpnem do nevarnih višin. Po sobanah divjam brez koles; posrkam na dušek grenkobe pelin! |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Zvenijo prsti mehko po klavirju, trepljajo blazinice napetost žic. Zbrana je pianistka vročičnih lic - silhueta predana netopirju.
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Droben nasmeh si mi podarila, Še sama ne veš, Kako nežno si z njim me objela. Še sama ne veš, da ko v drugo ulico si zavila, stopil sem za teboj
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Povej Kdaj zadnjič si zasanjan stal ob oknu in gledal ptico, ki leti Kdaj zadnjič sedel si v travo in ji rekel: Brez skrbi!
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Hodim po sobi Ničesar ne vidim Vse vem Kar mislim Rešiti ne znam niti drobca
|
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
ŽIVIM! Se mogoče prvič živiljenja veselim. Z nestrpnostjo otroka, odpiram darilo, ki nov dan je. |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Tu sem, živim! Končno sem iz ustaljene krožnice svojih misli, poletela. Nekje po orbiti sem krožila, sedaj se utirjam. |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Blešči si od silne beline, drget mi telo prešine, od jasne modrine zaboli me oko, le kam bo vse to odšlo ? |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Vse poti se na neki točki križajo in združijo -preteklost, prihodnost, nikoli- Trenutek se stopi v žilah in tvoje telo spet uniči mojega Vse se ponavlja, že tretjič, desetič, neštetotič |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Ko zjutraj se zbudiš, odpreš oči,
rad imam, da sedeš k meni, draga,
popiješ slastno kavo z mano.
Izmenjava poglede, poljube vroče,
iskrive misli, besede nežne.
Prebudiva se v jutru svežem,
začneva dan z veseljem.
|
Beri dalje...
|
|
Od naja
|
1. Ne vidim dobro, preveč se tema blešči. Kaj če bi prižgali Sonce? Ne gre, skrilo se je v omaro. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Čakam te, pomlad preženi zimo, hlad Predrami me iz spanca. Čakam te , toplo sonce, da ogreješ me, pobožaš z žarki, prebudiš.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Rada bi čutila plesati prah metuljevih kril po mojem trebuhu. Rada bi poslušala tiste tihe sinfonije, ki šepetajo v srce neslišne melodije. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Biti nedolžen kot otrok, brez ozira na ljudi, z umom tukaj in zdaj in ne samo za naprej in nazaj.
|
Beri dalje...
|
|