Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od Amadeus
|
Vrata. Vstopim. Spet vrata. Vstopim. Po dolgem hodniku me pričakajo vrata. Vstopim.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
V to kletko iz maka nosim podobe od zunaj raztrgane slike in kose neba zapiram se v vakuum tvoje podobe sestavim te potem pa spet vržem ob tla |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Si TI, za kogar zdaj živim, si ti tisto bitje, za katero potrpim, ko bosonoga NA žerjavici ne poznam več bolečine. Živim le zate in za spomine. Si moje zadnje upanje pred odrešenjem, večnostjo in rojstvom.
|
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Spoznanje, ki so dolgo ga iskali, da rešitve ni, nikdar niso spoznali... Jokala narava, jokal je svet, groza prihajala je spet in spet... |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Želim živeti si kot le tišina.
Z vetrom čez poljane glasno šepetati.
Srečati se s tabo v morju, na obzorju,
vse izgubljene bisere piratov, srečo le iskati.
|
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Če druge ljubila bi tako, kot danes brezpogojno ljubim tebe, svetá ljubezni bi lakota minila, vso dušo bi razdala, vse delila, ako znala ognja rešiti bi sebe. A kljub temú sladkó je in lepo.
|
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Mesto sivo, zdi se prazno, a polno je ljudi, ki gledajo brez oči. Za sabo vlečejo niti od nekje, nihče ne ve, nihče ne sme. |
Beri dalje...
|
|
Od DARJA
|
Zrem v jutro pomladno, deževno je, vse mokro, siva koprena dviga se iznad obzorja, pa vendar - prinaša mi vonj po življenju, željo po jutri, me dviga v nebo. |
Beri dalje...
|
|
Od Lara
|
Na robu vsegá, kar je sveto v tem svetu, glasovi preteklosti izgubljeni v vetru, grozljivi občutek iluzije svobode, gnijoče spoznanje lastne zablode,
|
Beri dalje...
|
|
Od kondrat
|
Če bi jaz bil sila življenja, bi te zjutraj zbudilo milijon vrtnic. Če bi jaz bil sonce, bi z vsakim utripom tvojega čudovitega pogleda vzklila nova sončnica. Če bi jaz bil vesolje, bi ti bila moja meja.
|
Beri dalje...
|
|
Od Eowin
|
Vihar je prišel v moje življenje, a odnese iz njega vse to trpljenje. Mislila sem, da bo sonce posijalo a se naenkrat vsega je zbalo. |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Praviš, da me ljubiš. Morda. So vse laži? Trdiš, da ne pozabiš. Le kam so drugi šli? |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Majhnost sveta ni več problem. Prenaseljenost, bogatih zmaga? Kakšen je ta fenomen, ki sili nas in ne omaga? |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Izkoriščanje in prilizovanje. Kot kralj, ki umrl na prestolu je že davno. Kot spoznanje, izgubljeno na pomolu išče ga že mnogo let. A on naredil bi vse, ubijal bi, na žeblje šel sedet. |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Skozi čas sem se rodila. Skozi čas je moj namen umreti. Skozi čas bom vse pobila. Skozi čas želim živeti. |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Poslušam dež; ga čutim skozi žarke Sonca. V notranjosti me žge. Žerjavica je brez nadzora. Pesem. Pismo pišem. Stavek nima konca. Pika. Oko sreča smrt. Uprem se brez napora.
|
Beri dalje...
|
|
Od Eowin
|
Iščeš jo celo življenje… po njej čutiš hrepenenje… veš, da čaka te nekje, da uresniči tvoje sanje. |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Vse, ki moje pesmi so prebrali, prosim, da mi svoje mnenje povedo. Tukaj, na pesnišken portali , sem prvič svoje misli, povezala v obliko, ki lahko bi ji rekli tudi pesem. Mogoče kakšna rima, pa dobra muza, pa je šlo samo. |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Moja misel sredi ruševin, ki nekoč bile so jaz. Pogled na moja polja, komaj vznikla pšenica, pira, toča pripravila je za oranje. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 501 502 503 504 505 506 507 508 509 510 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 9653 - 9671 od 10531 |
|