Od ajda
|
Spletaš mrežo Spletaš jo v upanju Spletaš jo v pričakovanju Spletaš jo v želji, ujeti me Spletaš jo zaman. Nisi ribič moj Ne bom ujela se v mreže tvoje. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Postala sem kletka grizeš rešetke praskaš reže poskušaš zbežat -veš da nočeš- |
|
Od Matej
|
Jaz sem nič. Sem milni mehurček v prostoru vesolja. Jaz sem nič. Zdaj sem, zdaj me ni.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
obsedena čakam in čas stoji |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
zavijem se v sladkorno peno nasičenost kiča in svetlobe uživam v patetiki okolice prepojim se s toploto tisočerih objemov oblečem samo tančico življenja puščam da me nosi |
Beri dalje...
|
|
Od Imago
|
ribice so jo docakale v kalni vodi. drhteci skarabej jo je okusil v prvi noci zakonske svobode. esenca smrti.ona. ekstaza.absolutno... in sladostrastno. homoerectus |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
V imenu poezije so nekateri pripravljeni: pisati, |
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Šel bom po sledi sanj in spoznanj razjezil boga vsemogočnega boga ljudi ukalupljenih idej stopil prek roba in prek vseh mej razkrinkal usode prevare in strl te njihove skale |
Beri dalje...
|
|
Od tankard
|
Ona gola stala je pred mano, ko ležal sem vznak nesrečen, mi poljube je delila po čutnih delih utrujenega telesa, vsa voljna je bila, ko mi je mešala slino; moč jezika se ponujal je v objem, ko bil sem v iskanju bradavic nemočen. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Kdo sem In kam grem Zakaj ne vem Od kod vse to Le kam je šlo Kar nekdaj je bilo Še bo
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Z nožem v srcu je hodil po svetu. Je hodil po poti, kjer nazaj ni povratka.
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Obiskala sva starša… Ko sva vstopila sta se smejala, pa ne televiziji. Smeh jima ni zamrl, pa sva že stala sredi sobe. Kmalu sta naju radostno sprejela, pa še vedno z nasmehom.
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Kam vodi me življenje? Kam vodi moja pot? Kje sklene se s tvojo? |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Včeraj sem videl zajčka na trati. Segel za njim sem, hoteč ga pobrati.
|
Beri dalje...
|
|
Od rico
|
Mimo mene greš, kakor da me ni in da na svetu si samo ti. |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Kot. Puščice zla. V kot me siliš spati. Pusti me, oddidi proč! Ne dam se ujeti tvoji kletki zlati. |
|
Od mathea
|
V roko besedo sem ujela - frnikolo - polno centrifugalne moči. Kotali se, vrti. Resno opazuje moje oči, brez prestanka. Frnikola moja pisana znanka.
|
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Podzavestno štejem in računam, čeprav sovražim števila in račune, oblačim se v tuje strahove, nekoč sem baje po celi ulici odmeval. |
Beri dalje...
|
|
Od Alejandra Montero
|
Kaj vidiš, ko pogledaš v ledeno hladne me oči? Luč, ki včasih je sijala iz njih, a je več ni? V poplavi bolečine ugasnil moj je plamen, v množici zveni le moj korak osamljen, v vetru izgublja se moj glas s sebe brišem svoj obraz,
|
Beri dalje...
|
|