Od III
|
Sram vas bodi.
govori vam strto srce.
poglej..
kaj si postal?
ustvaril si
nasprotnika hudiča-
Sam si se mu vdal!
Kdo so ti ljudje,
ki se oklicujejo za prijatelje;
s hinavskimi namerami?
Kdo so ti ljudje,
ki spoštujejo te As;
s poleni po žepih
potko delajoč?
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
ti, ki slišiš, pozorno poglej.
zdaj, ki sanjaš, za hipec postoj.
do besede natanko te sanje imej-
v luč naj prinese jih daimonion tvoj;
oko kot zrcalo
nasproti stoji,
v soju svetlobe
se teme boji;
govori v tišini,
poslušaj naglas,
postoj in poglej se;
v trenutku je čas...
|
|
Od III
|
Sprašujem se; kaj je to ideal?
Ko se mu človek bilža, naj bi bil vse bliže.
Pa ni tako. Vsako minuto je bolj stran.
V trenutku je tvoj - kjer je, pa nič niže;
-če slediš mu le v upanju, si izigran.
Zrak moj vlak že predolgo premleva,
čaka v molitvi na čudež - zaman...
Z gorivom pa tako se težko razpolaga,
da prej ko uspe mu, omaga bolan.
Ni težka beseda, vsak jo trpi -
iz dneva v dan se nad sabo srdi.
Morda pa med nami je neka razlika;
ta ki ločuje drhal od ljudi.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Pesniški vtis? Morda.
Ljubezen ponosno slavi.
Vzdihljaji in rime na njen račun;
človek le pijano sledi.
*
Še zvezde sijejo
in luna nekaj namiguje,
bogovi spletkarijo
in usoda se mi kuje.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Jutri praznujemo.
-nov dan!
Jaz idiot pa brez darila...
|
|
Od III
|
Slišim nežnost in pogum,
čutim bližino.
Vidim ponos plemenit,
iskreno tišino.
Vse to v svetu dvomljivih usod,
zmedenih predstav,
neštetih zablod.
Danes, danes...
Ko lepota vsake toliko
upraviči izvorno ime;
Videti boga v preobleki--
raztrga srce...
|
|
Od III
|
Grenko-sladka praznost.
O, da bi ostala v meni!
Za mano, pred mano...
Jaz, ki sem.
Vse ostalo ostaja neznano.
Teža pogleda preprostih oči;
kaj še kot spoznanje
skrivnostne noči...
Odpadla razlika v smrti laži-
pot-potovanje;
in človek živi!
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Čudno zadeva
v srca poet,
ko zahteva plačilo
za narod preklet.
Ugovor navade -
lažni zanos.
Poslušnost bolanim -
zgrešeni ponos.
Prav strah pred prostostjo
je razlog solza.
A dej nje sprejetja -
rešitev sveta.
|
|
Od III
|
Veliko platno neskončnih svetov,
čudovitih pokrajin, herojskih duhov.
Edini še kraj kjer junaštvo obstaja,
kjer mlačna neumnost še ostro se graja.
Prav smešno, -se ti ne zdi?-
kako svet se obrača;
Prodaja nam srečo,
ko pristnost zavrača...
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Nekaj od znotraj se -
- čutim - spreminja.
Korak vsak naprej
na usodo spominja.
Ne vleče močno mi
več misli na stran,
vse bolj sebi jaz
se postavlja v bran.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Kako zveni pogled na gore,
silne vzpone daleč stran?
Ko vsak korak se stežka prime,
da prispe gor v koče stan.
Levo, desno vabi trave
stelja mehka me v pokoj,
misel težka na prihodnost,
v strahu čaka nov zavoj.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Tenčina gladine ob napol dotiku;
preigravati misel o skoraj premiku.
Pretekla dejanja v sedanjem povedku;
kolibrijev let v počasnem posnetku...
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Ne brez srca, moledujem.
Iščem pogled iz oči v oči.
Potrto skoraj, kot se ne spodobi,
v ihti prosjačim za kanček vesti.
So uspeli me -'moji'- prepričat v razum.
Sprejel sem darove skoro pol-bogov.
Misli si trganje duše, solze,
ko skaže se vsaki za vodjo tropov.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Drevesa - so druga
- v deželah drugod?
Planjave podobne
drugače leže...
Ni čutit se isto,
ko mimo povsod
je slišat glasov
ki drugač govore.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Samo ti veš.
Kako se mi trga srce
v tvojem objemu
od koder drugi beže.
Zakaj, zakaj?
Nočejo videti.
Pa ne morejo nikdar.
Tako preprosta, tako čista...
Brez prevar.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Sveta v jutro; mrzel dan,
megla ostaja včeraj.
Sama nad hribom dol v pristan,
igra nemoč kot zmeraj.
Že sonca luč veli premik,
pošilja v temo sij oblik.
Kdor prej po-poln, je zdaj malik,
ker v mraku videl ni razlik...
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Ali vem svojo misel razbrati stoje?
Je li čudno ne čutiti s tvojim nebom?
Zadane bol tvoj kot spomin nekoč, nekje..
Še naslednji dan, vem odleti z galebom.
Ti, kot jaz po poti poplesuješ,
v pesku slišiva drug drugega korake.
Me vznemirja, ali mojo pesem čuješ,
ko loviva skupni ritem, delava napake.
|
Beri dalje...
|
|
Od III
|
Mar nemara
razmišljaš o meni?
Odloži očala
in zapri knjigo.
Zdaj štej do
neskončno, miže!
...da se skrijem
|
|
Od daniella
|
raj Noge mi zavirajo!Po potu smrdim!Salo se trese, ko dol letim!Diham kod konj!Vsi me prehitevajo! Zastonj trpim!!Kje je cilj!Kje so nebesa? Zivim, da se v raju zbudim
|
|