Izstrelil je nekaj prijaznih besed
in me tako ranil v srce,
da četudi počasi krvaveče,
zdaj zopet umira.

 
Nepredvidljivo ranljiva je
Duša občutljiva!

Tolmun
Tvoje temne oči

Biseri
Moje prodorne oči

Hladna in brez volje
tavam v temi,
slišim,kličejo me,
a jaz ne vidim ljudi.
Gluha in slepa sem
za vse okrog sebe,
in to vse zaradi tebe…

Kot,da nisem to jaz, stopam po ulici,
tujka sama sebi se zdim,
in naenkrat ostrmim…
Zagledam te tam na drugi strani,
živahen je tvoj korak, ubrani,
smeješ se in nekaj govoriš,
tak si kot ,da na drugem planetu živiš!

Listje odpada ,cvetje veni,
ko tavam po stezi,
na kateri tebe več ni….
Zgubil si se mi nekje ,
odšel po cesti, ki vodi do nje,
a jaz naj te čakam in upam,
da našel boš kdaj še pot do mene….

Ko gledam v zvezdnato nebo
vem,da tam piše,da nam nič hudega ne bo
v zvezdah je vse zarisano
o usodi naši je že vse vnaprej zapisano!

Nocoj,
svet naš,
podajmo si roke,
sklenimo roke prijateljstva.

Tako tiha si,
kot bela snežinka,
ki pada iz neba
in tvoja lepota nepopisna.

Dišeče steblo
Veter v laseh
Poteze trde
Skrivnostno tih nasmeh

Nič več besed.
Naj zdaj oči spregovorijo,
kot v ognju led
naj se v srcu raztopijo.

Ne moreš biti drevo,
ki raste iz kamna,
če si kamen.

Ne moreš se sprehajati
po obali, ne da bi
zrl v obzorje. 

Nebo joče z menoj,
ko stopam po teh poteh,
ki sva jih skupaj prehodila
in se ob toplem večeru ljubila….
Vem, ti si pozabil,
tebi bila je to le avantura,
a mene še srce boli in v duši tišči,

Zbudim se,noč je!
Potna in prestrašena
zrem v zrcalo usode…..
Kdaj se je to zgodilo,
da sem zavila,
da sem krenila,
v to prepovedano strugo….

Stojim na križišču,
na razpotju stez,
ki vodijo mogoče do zvezd?
Kam hočem kreniti,
kam hočem zaviti?
Nočem več po tej cesti,
ki me vodi do tebe,

Kako si daleč vstran od mene,
zakaj mora biti to tako,
da ne čutim teh tvojih poljubov
in pozabljam kakšni so….
Žalostni so dnevi brez ljubezni,
praznina v moji duši bdi,
le kam odšlo je poželenje,

Kruta sem in grda,
priznam, da sem s teboj pretrda,
a kako naj drugače
ti pokažem ,kaj naj naredim,
ker si tvoje ljubezni ne želim…..
Če že moram obstati na razpotju
in izbrati pot, po kateri bom hodila,

Ne misli, da mi je lahko,
ko vem, da sem te prizadela
in da sem uničila to prijateljstvo,
ki sva ga imela…..
Saj vedel si, saj si me poznal,
da kaj več od klepetov s teboj,
si nisem želela

Veter pihlja,
tiha je noč,
le korak
odmeva tja v vas.

Bilo je kot,da so sanje,
ki sem trenutno vstopila vanje,
tvoji dotiki in ljubkovanje
teh najinih teles valovanje,
ko sem čutila tvoje strasti
in si želela,da ne bi bilo konca,
da vse bi obstalo