Od spela
|
S tresočimi rokami Grabim po tvojem srcu Žejna ljubezni in krvi.
|
Beri dalje...
|
|
Od bask
|
Stopam v svet rdeče – belih zvezdic, lahki, spokojno škripeči koraki me vodijo v tišino, v dišeči svet neštetih duš, ki živijo brez življenja, ki vidijo brez oči, obsijane le z leskom počasi umirajočih luči, |
Beri dalje...
|
|
Od Zgublena dušca
|
Včeraj še ves svet Se zdel je popoln, A danes neznosno prepoln ... |
Beri dalje...
|
|
Od Zgublena dušca
|
Negibne v hladu jutra veje Še en opravek prestavljen na kasneje Bela tišina v hladu jutra veje Resničnost zavita v klobčiču je preje |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
V nočeh kot je ta, se spati ne da, preveč je besed,spominov in tega, da se obtožujeva midva, o tem kdo kriv je in kdo ne, da življenje po teh tirnicah gre….. |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Ob letu ki se izteka, si vsakdo od novega kaj lepega obeta. Vsi si želimo lepih stvari, miru in blaginje za vse ljudi, naj bi bili med seboj prijatelji, Na vojne bi naj vsi pozabili. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
poševna je misel jokajoča ne trgaj nalepke steklenica ni prazna bosih nog boš odšel čez cesto RIBA fotografije starka
|
Beri dalje...
|
|
Od Zgublena dušca
|
Senca je padla name In obtičala. Ne zgane se in ždi ... Me grabi, stiska ... Zažira se mi v kožo, S kremplji praska, Slišiš trpko bolečino? |
Beri dalje...
|
|
Od arline
|
Nekega jutra sem se zbudila In si nisem zmogla več pogledat v obraz To je bil konec in to je bil nov začetek |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
...sredi tihe noči je zašepetala... Bolj udarjaš Bolj molčim Bolj me mučiš Bolj pokončno stojim Gledaš mi v oči Iščeš groze
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
"ko te zagrabi drugi pol" srečo imam da se smejati znam oh, ne le z drugimi ljudmi (kar me neskončno veseli) tudi ko sama znajdem se z ali brez vseh skrbi |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Vakuum me privlači Nasprotno sorazmerni sva danes Fizika in jaz Zamhnem z roko pa me odnese Da si razbijem lobanjo na oboku neba |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Novica znana je vesela, da jo ptički že pojo. Je ljub'ca uslišala željo mojo, da rad bi, da b'se vzela.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Na svetu več me nič ne preseneti in na svetu več me nič ne razočara. Vem, da me usoda moja vara, že zdavnaj sem jo neha kleti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
O Velenje moje mesto drago,
kjer preživljal sem mladost.
Zame sreča in prostost
bili sta le navadno blago.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Modrost, ki je bila, mi je splahnela.
Vrline s katerimi si me hvalila,
sreča, katero sva z' resnice pila,
vsaj pri meni, kot prihodnost, je zbledela.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Skozi oko mi poglej in povej, če vidiš temino mojih dni. poslušaj tišino mrtvih dni in butanja valov, ki tisočletja režejo bregove človeštva.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Na pločniku pred tovarno usnja, sezidam iz teles teh živih bitij, v mokrem deževnem jutru, svoj občutek medlega življenja.
|
Beri dalje...
|
|
Od John Doe Robert
|
Ko sem ti ljubezen izpovedal, vedel nisem, da čaka takšno me gorje, da ranila moje boš srce. Boli. |
Beri dalje...
|
|