Od emily
|
Zvijem se v krivuljo Na grafu me nariše mrtvo- Okus v odvisnosti od časa Ritem je padajoč Dokler mi s popolno indukcijo ne dokažeš Da ne veljam za vsa naravna števila |
Beri dalje...
|
|
Od svoboda
|
Če izgubiš nekoga, ki ni bil nikoli tvoj, je kot, da bi na tihem malo umrl, pa nihče ne ve, da si za eno drobtinico manj živ. Če izgubiš nekoga, ki ni bil nikoli tvoj, ne smeš jokati, ker si potem lastiš nekaj kar ti v resnici ne pripada. |
Beri dalje...
|
|
Od svoboda
|
Osmega maja bo deset let odkar sva v zlatu prepletla poti. Ti si rekel da boš, jaz sem rekla da bom, te ljubila do konca in začetka večnosti. Ali še veš, ko sem ti rekla, da zjutraj ni sonca,
|
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Sneg iz sonca, umazana belina, lepota zore je zgorela, konca ni, le reveži umirajo, sekiri usode vrat ponujajo. |
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Miren pomladni dan v mojih kamnih, tresljaj iz ritma je preskočil obraze, še vedno pojem mojo pesem na glas, žvižgam v sneg in talim oblake. |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Dam ti culo in pojdi s samim boš v smeš (medtem vzameš boga v najem in ga greješ na minimumu) Ne opazuj kako prekleti so lahko zahodi. Človeška misel te zlahka zapelje. Tako je to, mlin melje milje. O zablode! O robčki za dvakratno uporabo! Vzvodi in vzgibi sosedinega boga. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Ne vem zakaj prisotnost tvoja mi misli toliko razkriva, me bega, prijetno opojnost vzbuja. Ob tvoji čutnosti sem obnemela,stisk v grlu začutila, tipalkam drobnim dopustila, |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Včasih , ko je moje srce pretesno za eno samo osebo ko na stene telesa od znotraj pritiska tista deroča , pekoča tesnoba ko se v hipu zruši se ravnokar bleščeče okno ko ne čutim več svojega telesa le še bum-bum bum-bum !
|
Beri dalje...
|
|
Od John Doe Robert
|
Ko budilka v sivi dan me prebudi in okna še zastrta so, takrat videti želim si ga najbolj, takrat iščem ga in oziram se za njim. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Ren nima nobenega namena Teče proti svoji razvajeni delti In ubija moje skrtite želje |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Sodih poljubov ne boš nikoli preštel, ker se stapljajo s praznino in z nekom, ki molči v stilu hrupa. Konec koncev si sam, močan in lih. Takšnega te želi tudi neznanec, ki je zaprl vrata, ker nisi vstopil. V čakalnicah se de facto ne čaka. |
Beri dalje...
|
|
Od mihaela
|
Glej zunaj sneg gre, glej zunaj sneg gre, samo ena snežinka, sveti se močno, tista snežinka pada, v njej vidim tvoj obraz. |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Stojim ob robu ceste, ki življenje je! Opazujem avtomobile, ki mimo voze. HODIM! |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Ustvaril sem si svoje mnenje,
ljudje pa me obremenjujejo z dejstvi!
Kakšna je to pomoč?
|
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Tam daleč v daljavi se ptica pojavi, s široko razpetimi krili leti, leti v višino,se spusti,se dvigne, spet leti, ponosna je, ker ima svojo svobodo. kroži nad celo planoto, uživa v letu v višave, nič ne razmišlja,ne potrebuje zabave, |
Beri dalje...
|
|
Od enigma
|
na polju solzice zorijo sonce pripeka dolga je pot trdno me nekdo za levo roko drži desna po nežnih bilkah drsi misel lahkotna uhaja vse je tako lepo čeprav na poti v belo bolnico |
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
V noči opoja vname sladko špansko vino, zaželim si stika z oddaljeno mi domovino, ko zapreden v stkane mreže hladnih niti, slednjič v izžeti se omami jamem iti, mi odpre se novo okno v svet neznani, v vinu ukročeni um koketnosti ne brani. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Ovil me je v šal iz svile- najmehkejšo prisotnost barve snežink Vstal je iz sonca- še vedno ga čutim vedno ko ugriznem v kožo na boku molčečnosti Čarovnija neonskih poljubov |
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Glodal sem antarktične strahove, dokler me ni skozi zelodec in žebelj, izbila lastna podoba iz najtemnejsega kota, konec je vedno sam in sam nisi nikoli. |
Beri dalje...
|
|