Od Daimon
|
Včeraj sem plesal v senci bitja poldne in medtem ko sem hodil se mi je korak razslikal v zrcalo tihožitja. Utrgal sem cvet in... še zdaj dehtim. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Bil kot sončni žarek si, se pojavil, misli zaposlil, ne zavedal se, mi mojo dušo osvojil. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Čeprav srce gorelo zate ni,
priznam , osvojil si me,
me čustveno, ne lažem si,
telesno podredil.
|
Beri dalje...
|
|
Od *Roberto*
|
Križanje z pinceto smrti, kakor tihi šah portret, vrvice pod toplim podom, vse ožgane od tapet. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Od kod prihaja zvok Brstenja duše Ki nenadoma je spoznala svojo prostranost Brez časa in kraja V dimenziji prostosti Kjer nevidna krila Tako skrbno zložena Kot svileno padalo So se razprla v nežnosti spoznanju |
Beri dalje...
|
|
|
Od emily
|
rišem ti portret s vso svojo krvjo vse dajem v tebe v tvoje ustnice |
Beri dalje...
|
|
Od *Roberto*
|
Dnevi dela bli so šteti, vse za grozdje so izvzeti, če se je splačalo neveš, preveč spiti ga nesmeš. |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Stresam praznino iz srca. Nohti Kordiljer zaledenela kri. Kaj si že pripomnila tiste noči, ko sem odgovarjal tišini? Vsi takoj na palubo! Kolumbova pisarna je muzej. |
Beri dalje...
|
|
Od vijolica
|
zapri besedo zakleni misel zaprašeno na koncu njene črke
spravi ključ v leseno skrinjo na podstrešju svoje stare mame |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Med razbitinami tisočerih ogledal... niti neba ni, ne sonca, niti zemlje. Samo ta samota, vse sama osama(omama), samost med razkropljenimi jazi- mali edini svet in hkrati vsa vesolja, brez vsakršnih zvezd, kajti sem utrinek, ki samega sebe osvetljuje in bodri. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Ihaha konjiček drvi Čez tepih, na stol, skozi vrata hiti. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Navidezna slepota Varnostni oklep Siciljanke Plesoče po lesenem odru Tok tok tok Je kdo doma Je suis là pour toi |
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
V bleska soju zvezd in lune, jesenske noči, vpijaš me vase, za dušo žarečih oči. V omame trka vinske kupe, predrznih pogledih, čutim žarjenje lic, teles nama kipečih ...
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
V središču brezpotja dimenzij V luknji črnega spraševanja Droben drhteč plamenček Živahno poskakuje in se Kot prožno telo poigrava |
Beri dalje...
|
|
Od th0r
|
Življenje brez tebe bi bilo kot življenje brez vode. |
Beri dalje...
|
|
Od Avantime
|
Zrcalce, zrcalce na steni povej, zakaj obrazek moj ni več takšen kot prej. Je nosek predolg, ustne usahle, ušesa velika, okrog očk pa zarezice rahle. Tako se spraševala je fina gospa, zdolgočasena toda prevzetna,saj ona ja nekaj velja. V ogledalce zaluča »Lady« številka tri, |
Beri dalje...
|
|
Od Avantime
|
Male prigode tranzicijsko bogate gospe, ki iz ah postane oh in oh(MPTBG)
Sem majhna in pravijo, da zajedljiva, kot komar, a zato, kar mislijo drugi, mi ni mar, saj vem, da vladar sveta je denar tega pa ne zmanjka mi, na srečo nikdar.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mystic
|
Objet si ves z vodami, Jelovici in Karavankam pod nogami, pogled ti sega do Triglava in še dlje, pa bor,vrba in kak brin krasijo te. |
Beri dalje...
|
|