Od linalunareja
|
Južni veter nama je dvoril v noči solza prinašal tihe vzklike ljubljenih src za spokoro. Brez teles, brez duš...in obris praznine! Nekje v nama skrit zaklad!? V najini poročni noči so plesale sojenice, in preko zameglenih okenskih šip videla sva- osvetljene ceste! Kako je čutiti toploto umrlega dne? |
Beri dalje...
|
|
Od Kobrowsky
|
parim se. z mokro, vitko stezo po travnati poti. letim za svežo, žlahtno rutico, ki si jo ti nosila. in se čudim. čudim se, čudim, zakaj še vedno vihar pihlja in zakaj majhen zajec piše tole poezijo, |
Beri dalje...
|
|
Od dašolini
|
Čeprav obstaja čas in mi v njem In kar občudujemo je prosto Kar spoštujemo spoznanje Da vse je lahko nič in nič je vse |
|
Od dašolini
|
V pesmih iskala sem tvoje ime, v mislih zapolnil si moje srce. Iskala sem rimo, našla zaklad, iskala ljubezen našla modrost. Našla sem most, ki odkriva skrivnost. |
|
Od linalunareja
|
Umiranje angela, na preprogi makovih cvetov, -v vetru zamižani obrazi potujejo v svet senc! Nimajo vsi angeli tvojih kril! Nad menoj in teboj-je morje naplavljenih usod! |
|
Od mimmy
|
Najprej misel. Nato nasmeh. Iskrica v očeh.
In želja. Ogenj v prsih. V meni metuljčkov ples. |
Beri dalje...
|
|
Od mimmy
|
Tišči me. Duši me. Sapo mi jemlje. Prav počasi, boleče. Ves ta plaz, besed poplava, me zasuva, |
Beri dalje...
|
|
Od mimmy
|
Nocoj dežuje. Slišim kaplje. Težke so, velike.
Da, to noč dežuje. V tišini odmeva, doni, zvok mokrih luž.
|
Beri dalje...
|
|
Od Anastazija
|
Zakaj bolezen je prišla? Gotovo je le malo zašla. Mogoče samo na obisk? Kot z jasnega neba blisk. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Sedela je na klopici pred šolo In čakala Gledala je mimoidoče In sanjala Prišel si Vate se je zaljubila Svoje bitje ti je obljubila |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Ena kapljica Dve kapljici Tri kapljice Dež. Ena ptica Dve ptici Tri ptice |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
V razpetem krilu pomladne cvetlice Metuljček postoji trenutek, dva. Drhtenje svilenih krilc, In rožica se preda. Dotik opojnega cveta. Metuljček se v njem prepozna. Sožitje pomladnega vetra, |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Drag si mi, kot da po mojih zilah teče tvoja kri. Spomin obsijan, kot nek nov dan. Obljube dolg je poravnan. Ne iščem te, ker v sebi nosim te. Zaman je beg. Prehud je breg. Zasut pod sneg Objemi me. |
|
|
|
|
Od gabrijela
|
Razočaranje nad svetom, razočaranje nad sabo, razočaranje nad življenjem. Umiram, propadam, izginjam. |
Beri dalje...
|
|
Od gabrijela
|
Že ko se prebudi, začuti, da je danes tisti dan! Dan, ko hoče biti srečen, nasmejan! Že jutro hoče začeti veselo! Vzame iglo in si jo zabode V prvo žilo, ki jo najde. Ko se naslednje jutro prebudi, |
Beri dalje...
|
|
Od gabrijela
|
Človeštvo… Zgražam se, ko opazujem ta svet. Samo klanje naokrog! Ljudje tekmujejo med sabo. Tekmujejo, kdo bo komu bolj veličastno zabodel nož v srce. In kri, ki šprica naokrog! |
Beri dalje...
|
|