Ko sem po makadamu vandral pr Horjul,
mi vstavu je en kmet pa reku: "Not se vštul!"
usedu sem se v traktor, pa sva šla k šnel,
kadil se je za nama, kt d`b` se kej vnel,

pa me je vprašal, kam jo maham in odkod
in še, a sploh sem kje prahu že vidu tolk,
pa sem mu djal: "Lej, jest sem bil že vsepovsod;
sem bil v Dob, sem bil v Log, pa v Škofji Lok

sem bil pr Crngrob, v Beč sem bil, v Snuvik,
pa v Fukovcih in v Šlatovcih, sem bil v Goric,
na Oljski gor sem bil, v Jeruzalem, na Križ,

Ni zlo ženska, ki
se bori za enakost
svobodne ženske.

Iztisnjen zvok
v preozkem predoru
razdeljuje dolino
na dva neenaka dela.
Še predno se ti
nezapisani verzi
pogreznejo vase
kot prenosljiv sram
iz brezna prileze Ona.
Zgrize bolečino do jedra
popiha še naše
notranje solze
in se vlije v zaslužen bron.

Nekateri ljudje so kar tako,
malo važni, afnavi pa so...
v uradih kjer pohlevno čakamo,
premetavajo papirje, pomembne,
izkazujejo birokratsko pomembnost.

Pomembneži pa so nepogrešljivi,
tako blagjničarka v trgovini,
ko nehote blokira kakšno stvar dvakrat,
sam pa le kadar pozabljam sadje stehtati,
ja takrat sem sam tudi pomemben.

Vaš dan je tu, 8.marec,
Tako kot v preteklosti in v prihodnje...
Vaši otroci, možje, fantje,
tisti ki vas imajo radi,
vam želijo vse lepo, dobro.

Vam drage matere,
ki ste pozabljale na bolečine,
se razdajale, rojevale, trpele,
darovale zadnji grižlaj svojim otrokom,
vam poklanjam najlepši cvet iz srca.

Težko razumljivi so zakoni življenja
kot da uravnoteženosti v ničemer najti ni,
ko misliš da si našel svoj ekvilibrij,
te že pik komarca zlahka zamori.

Res je vse v stalnem valovanju
vsaka svetloba si senco pridobi
in tudi čas rad čisto mlako kvari,
zato le pustimo, da nas nekaj vetri.

Nahajam se v posebnem razdobju
prasvetloba se spiralno dviga skozi me,
iz centra reda brez vsakršnih zadržkov,
ob drhtenju telesa njena pot se povzpne.

Še en liter krčmar,
da se napijem črnine;
prav briga me za ves denar,
le da se rešim neizmerne praznine.

Ah, ta vražja brezupna samota
in ti ljubica nezvesta,
zaradi tebe v grlu suhota
in pred mano dvojna cesta.

Melanholično podnebje
pod oblaki samote
širi svoj vonj povsod,
po srcu; brez sramote.

Še tiste žive fasade
je brezbrižnost očrnila.
Vsem žrtvam zmot oblast
je prihodnost zavrnila.

Bivše sončne ceste
postale so počivališče
mrtvoležečim sencam;
kot množično grobišče.

O, ta stavčna analiza
me je vsega zagrenila,
besedna vrsta in njen člen
sta mi življenje spreobrnila.
V karkoli se zamislim
spremlja me enak občutek,
plavam v oceanu misli,
čuteč, da z dobrim se razkrivam,
a pri kraju ugotavljam,
da v globinah tega ni.

Usmerjal sem edinega vojščaka
v razne boje nepredvidenih moči,
od rane zore ali mraka,
se je boril za mir še sredi noči.

Kot advokat v hudo resnih sporih
kjer potrpežljivost mu bila je v ponos,
v najobčutljivejših trenutkih delovanja,
le od njega je izhod odvisen bil.

Telesa- tesno ob meni se proti moji volji zaletavajo obme..
Povzročijo premikanje igel v mojem želodcu.
Bolečina. Realnost. Izgubljen spomin- šel sem v trgovino in si kupil novega- 125 €
Kupil sem tudi tvoj pogled- 345€ +
in ker je bil tako mamljiv, sem si moRal privoščiti še eno dozo..
TVOJIH OČI.
Da, tvoj pogled je strup.. strup ni več poceni.
Nato sem prodal svojo dušo, da bi si lahko kupil še en tvoj pogled..
A bilo je prepozno.
Izgubil sem samega sebe.. nekje med policami trgovine.

Prihod, odhod
vzhod, zahod
sem mar spet v šoli

ne saj vem-

prihod
ko prideš v vidno
mi obzorje
se čas začne
premikati prehitro,

Brezizhodnost
Tvoj prvi prihod
je v naročju nosil konec
Potuhnjen, prikrit
Podzavest je slutila

Brezizhodnost
Spim v oklepu njenega bogastva
Zaljubljena slepota
kroji v meni srajco posesivnosti
Obleče

Bil si idol
Človek z vsebino
Popoln mo

Rojen pod srečno zvezdo
izurjen za uspeh
izbran za zmagovalca
z blagoslovom bogov.

Neustrašen v bitkah
nežen z ženskami
krut s sovražniki
milosten do ubogih.

Danes bom sončna očala
pustila doma

Pajčolan
Črnina
Rdeči čeveljci iz OZA
Iščem deklico rdečkastih las
ki je pobirala kamenčke po tej poti

Smejala se je na ves glas
krohotala
da si jo slišal daleč naokoli

Danes mora odrasti
Danes moram pokopati njeno otroštvo

Tistih, ki tako radi obrekujejo,
si s tem gradijo svojo prihodnost,
ob tem pomagajo s podlimi lažmi,
pozabljajo na svoje grehe,
ob lažeh svojo neotesanost.

A imajo denar, moč,
lepo urejeni, nasmejani,
polni obljub nam ponujajo raj,
sami pa so že v njem,
obdani s sebi enakimi.

Tam daleč preko morja,
kjer sonce močno pripeka,
ali visoko na Himalaji,
živijo ljudje, nam soljudje.

Ne vedo za računalnike, internet,
nimajo televizij, super trgovin,
niso videli semaforjev,
niti formule ena.

Ne vedo za super medicino,
mikro čipe, klimo, modo,
letala na nebu jih motijo,
vnašajo nemir, strah.