Visoko v planinah,
v snežnih strminah,
mraz, sneg in led,
vabijo v skrivnosten svet.

In tja se podajo,
strahu ne zaznajo,
željni pogleda iz višin,
zagon jim adrenalin.

Le plaz snežen,
kamen, okrušek leden,
v večnost jih popelje,
sanje sneženi plaz zmelje.

Rodil sem se v telesu, zemeljskih vezi
spoznavam to nasprotje, katero me slepi,
nobenega znanja nisem s telesom pridobil,
z voljo in z ukom, skozi čas sem se polnil.

V energijskem nasprotju, kot žarnica gorim,
spoznavam moč divjine, v kateri se učim,
povsod je v ospredju, nasprotje moj'ga sna,
borim se kot rastlina, da preživiva oba.

Ti.

Pridi!
Tvoj angelski glas me vabi
v tvoje naročje.
Sprejmem povabilo s
senco v srcu.
Hodim za tabo
in čakam.

Čakam, da se svetlobna drevesa
spremenijo v ožganine,
da rdeča zažari tam,
kjer modra gori.
Bojim se te.
Bojim se, da luč se v temo spremeni.
Bojim se, da tvoj angelski glas
postane hudičev krohot.

Odmev iz gora,
sence dreves
so spregovorile.

Kakor tvoje lice,
kot tvoje oči,
tvoj korak.

Jesenski veter,
sončni žarki,
vse govori.

ker so sive ceste,
ker je semafor v okvari,
ker kaplje mažejo šipe,
ker imam ledene roke.
Daj joči,
če mavrica zamudi avtobus!

Midva sva
kakor drevesi -
prepletla sva
najine korenine
in staknila
nežne veje.

Kljubujeva dežju
in megli,
se veseliva
toplega sonca
in pijeva
jutranjo roso.

Proč njene slave,
nje padlih laži,
sklonjene glave,
blišč z odra beži.

Srce zavedeno,
nerodna so tla.
On ljubil kopreno,
zanj cvet je bila.

Preplašene vrane,
svet' plamen prižgan,
zaceljene rane,
odpustek priznan.

Kot da vračam se na staro mesto
tja kjer sem nekoč že bila
bežijo misli mi od tebe često
na željo mojega srca.

Kot da vračam se v davine
in svojo dušo mučim spet
pamet pometla je prašine
srcu velela je goret.

Zakaj se hrčici
ne marata,
se sprašujem ko
ju gledam kako  
se grizljata
in napadata.

Na tako zapleteno
vprašanje
ni lahkega odgovora,
sem mislila,
pa mi pojasni otrok,
ne znata govoriti
in ne znata druga
drugi reči oprosti -
pa se še naprej grizljata.

Objeta stojiva.
Med nama je samo toplota teles.
Gledava se.
Med nama je samo poljub.
Ljubiva se.
Med nama ni nič.
Eno sva.

Preko drevesnih vrhov
žarek upanja
razsvetli dušo.
Sence prijetne hladijo
razgreto srce.
Poljub sonca.

Srečna sva se sprehajala
po strmi poti življenja.
Ustvarila si vse kar si želela.
Popolni svet.

Ponosno korakaš proti vrhu.
Jaz se lepim na tla.
Težko ti sledim.
Nočem do konca.

Prestrmo je zame.
Nisem pripravljen.

Preveč lahkote je v človeku
pri spogledovanju s smrtjo,
če čustva si preveč napenja
nekje v samoti z vrvjo.

Razmišlja, rešen bom vsega,
če bom ubil si vest, srce
s tem si je zadal udarec,
ki ga večnost ne prezre.

Pred rojstvom je dogovor jasen
v telesu odloča vest, ne ti
samomor vse razveljavi,
obstaneš tam, kjer telo leži.

Prišli smo tja,
kjer nihče nikogar ne pozna,
kjer je trava rumena in
naša pota izgubljena.

Prišli smo tja,
kjer je v ponedeljek megla,
v torek je dež
in preostanek tedna
niti ne veš,
kaj bi naj bilo.

Gora kot taka, je večja kot kaka prejšna?
Bo dovolj moči, bomo uspeli preplezati?
Kaj bi se sekiral, nebom se obiral le pojdimo
Sabo nekaj opreme vzemimo, ne rabimo dosti
Več vzamemo, več bomo morali nositi.

Ja lepo pa nam bo, si že lahko predstavljate?
Predstavljajte si kako nam bo lepo!
Veter ki pihlja, ter sonček ki ogreva
Nam bo sledil, nam bo dneve miril.

Tisoč rastlin, tisoč novih poganjkov.
Vsi se tlačijo v zeleno obleko.
Zakaj?
Tisoč zelenih rastlin oblači tisoč
mladih poganjkov
v zeleno obleko.
Zakaj?

Tisoč zelenih rastlin grozi
tisočim pisanim poganjkom.
Zakaj?
Tisoč mladih poganjkov se zdaj oblači v zeleno obleko.
Tisoč rastlin, tisoč mladih poganjkov.
Vsi zeleni, nihče pisan.
Zakaj?

Bila bi mačka,
sposobna odvisnica,
zver preživetja,
objekt ugodja.
Bila bi mačka.
Samosvoja, trmoglava,
priliznjenka.

Bila bi mačka, ki se lahko stisne k tebi vsakdan. Bila bi mačka, ki lahko sama preživi.
Bila bi mačka, zver in lepotica.
Bila bi mačka, potepuhinja in zapečkarica.

Še kar si tu. Vedno mi slediš. Grem na konec sveta ti mi stojiš ob strani.
Grem v globine morja in ti se mi smehljaš. Grem na streho gora in ti me držiš za roko.
Pozdraviš me z jutranjo kavo in pritisneš poljub za lahko noč.