Od felicko
|
pojdi
vzami mi še zadnji dih
odidi
ne bom se boril
spustil bom zaveso
zaploskal bom
se ti priklonil
zmagala boš
verjami
ne bom se boril
to pot...
dovolj je bilo
|
|
Od zabica
|
nekateri pravijo,da je poljub greh a če ne bi bilo zakonito,ga odvetniki ne bi dovolili, ce ne bi bilo sveto se ga duhovniki ne bi lotili, ce ne bi bilo skromno,ga s cvetjem deklet nebi delili, ce ga ne bi bilo v izobilju,se reveži ne bi nikoli poljubili.
|
|
Od rozina
|
Zbrane v žarnici slabe razvade,
dolga je pot nazaj do rutine.
Nekaj časa še utriplje,
nato v mukah izdihne
in ugaša še dolgo po kocu sveta.
Kot delček spremenjenega ritma.
Kot obraz prejšnje pomladi.
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Samo tebe še izdamo, mavrica.
Ti je že Leonardo razodetje
pravil? Harmonija, naravno mletje
se nezadržno bliža. Čuvarica,
Irida. Sanja bleda roparica,
kako bi prevladalo bogokletje
na sam tok zaveze. Noetu vzetje
pravic. Človeško zlo, lažna kaprica.
Med umom in čustvi lok pne nasprotja.
Sledovi Jung, nevidno odpuščanje
peljejo na rob starega križpotja.
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Daj, sedi pod lipo. Nerazcvetena
ponudi senco rodoljubom. Jasnim
koreninam se vračaj, blagozvočnim
šumenjem iz globin ovrednotena.
Žilava skorja, srcu zaslutena
sreča. Slovensko sveto drevo pristnim
daje zakon, kot vodnjak izpolnjenim,
kje sme teči voda obogatena.
Na mehak les se zastava obeša,
pod težo dejstev hrasti obledijo,
se kdaj črna beli uravnoveša.
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Ko bova spet ležala prepletena,
kot presta in dišeča, kot topel svež
kruh; drhteče si bo upognjen janež
umil obraz na sončnem vrtu. Stena
bo hladila lase, zlato spolstena
se bodo gladila. Če ognjevitež
komajda zaznava zunanji vrvež,
notranjost postane ovrednotena.
Ko bova spet ubežala dotalnim
sencam, ki kakor predolgi rokavi
opletajo nad vnaprej določenim
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Čipkasti naborek dotikaš nežno,
zaigrava enočrtni oktavi.
Poneseva mik čez grajski pristavi,
vedno tako posebno in prestižno.
Ko se ljubiva midva je vse družno.
Glasbena pravljica ob še brljavi
sveči, prostor odišavljen skušnjavi,
pri željah prideva prek prav hvaležno.
Globok sva pričut si omogočila,
ko sva združevala nravi, mirnim
in strastnim objemom bit obsenčila.
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Izriše žitje pred očmi luneta.
Drobci radosti vzhičeno letajo,
zdaj se kakor otroci razcvetajo
še nedokončane freske prepleta.
Pod prsti se otipa kvaliteta,
ko tako navdušeno trepetajo
blazinice, da spomin ugnetajo
rodovom, saj nastavlja se lornjeta.
Slovenec je tukaj hodil, lastiti
si ni znal svojega dela. Zahrbtnim
je preveč nasedal, prec vrednotiti
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Danes sem popila dve črni kavi.
Svet je zanihal proti oslabljenim,
delaje se kakor, da izpolnjenim
besedam žilavost prionegavi.
Pa me zdrami sraka, ki svojeglavi
na veji pred oknom. Čeketa, menim
da sosedam, kako je pod kulturnim
kapitalizmom davek vrtoglavi.
Spet bo potrebno kupiti odpustke,
dvigniti roko preden brkljarijo
prodaš. Priplezati sam čez očitke
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Silnost barve rdeče pomeša
veselost rumene. Razobeša
se osvobojen um. Ustvarjalnim
telo igrivo uravnoveša
center moči. Karizmo prikupnim,
odprtost veselja ... Izpolnjenim
prinaša zanos, čast oslutiti.
Širokosrčnost toplo smiselnim
korakom sledi. Prešestnajstiti
zdrava čustva, čakri energijo
odvzeti, se ne da spreprostiti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Male roke
objemajo velike.
Male želje
tkejo pot k zmagi.
Nad Ljudskim vrtom
sonce sije,
enajst parov nog
čuva pravljico o zlati žogi.
Hej, Slovenija igra.
Hej, nogomet na domači travi.
Hej, Slovenija zmaguje.
Hej, naša zmaga je doma.
|
Beri dalje...
|
|
Od zabica
|
1. Ti si
moj mali
skriti zakladek.
2. Ta mali
zakladek mi
pomenidosti,
ki ga
skrivaš ti
v tvojem srcu.
|
|
Od zabica
|
Ce te
toplo sonce
zjutraj na
tvojo okno potrka.
2.To toplo sonce
te po tvoljih
čicih pozgečka
in ti
zeli lep dan.
|
|
Od felicko
|
Srečujem tvoje oči,
oči, v katere ne smem pogledati.
Vidim ustnice, ki jih ne smem ljubiti.
Čutim vonj na katerega ne smem misliti.
Držim zvezdo, ki ti je ne smem podariti.
Ali bom našel pot v tvoje sobane?
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Kadar morje ponudi plodove
iz rajskega vrta globin, kdove
kolikokrat bo roka segla po
prazni mreži, spustivši sledove?
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Pod polno luno se kopa otok.
Mir, ki ga obkroža je bel potok
povratne energije. Nad morjem
se para zavesa, živi pretok.
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Preden zaspiš, vse zvezde pozdravi.
Na nebu zakleni želje, spravi
svoj ključ daleč od ključavnice. Glej
utrinke, kažipot ne zapravi.
|
|
Od zabica
|
1. V lemem
dnevu sedim
ob potuku.
2. Gledam potok
kako lepo
voda zubori.
|
|
Od zabica
|
1. Ce ne
bi vedela,
da mi
ponenis vse
v mojem zivljenju.
Te neb
imela tako
rada kot
te imam zdaj.
|
|