miš
tudi jaz
imam križ
zakaj se
tako bojiš

Težko gre skupaj rum in kokakola,
dokler si jo osmisliš z znanstveno
metodo. Moda je v tem, da ti jo dajo.
Zato bi rum s kokakolo, frizerja in nogo.

Od tebe, mene, njega. Ne iz plastike,
ker je v naslovu steklo je vse bolj plastično.
Fantastično. Hvala za rum s kokakolo.
Tudi štirivrstičnice grejo lepo v navado.

Brez reda ne veš, kdaj je sreda na sredi.
Pošiljam ti še lep vtis in nikoli ne prezrem.
Karkoli.

Več, več. Gre se za to.
In ta biser in oni biser.
Ta je ta. Gre se za to in
majhnega viška in prodorno
polizano brado in oranžne lase,
ki izginjajo iz sna in vogala.
Za njim. Za to se gre, da grem.
Za vsem tem in tabo. Tega še ne
veš, o, veš, veš. Vse gre za vsem.
Tem. Tututu po cesti, biserov.

ne stoj mi preblizu,
z lic ti zbrišem vedrino,
v oči natočim bolečino.
Ne išči sonca, ki se utaplja.
Ne zgubljaj časa z menoj.
Ne čakaj.

Kaj si zdaj,
ko si seme življenja izruval?
Z mirom v duši,
sina in hčer oklofutal.
Na mamo in brata
se z roko spozabil.
So rekli mama; da se roka posuši.
Ali naj verjamem,
ker se tebi ni?
Zakaj seme življenja v zibel polagaš?
Brez besed te gleda zemlja, krvnik.

Je zašepetala pomladi zima,
izgubila moč ji sonce kima,
prepušča prestol letni čas,
umika, sneg se, odhaja mraz.

Zašepetalo brhko mlado je dekle,
preveč me ljubiš fant to se ne sme,
če očka vedel bi se hudoval,
kaj hitro od mene bi slovo jemal.

Samo en korak odmeva v noči.
Odmeva od zidov in zidakov,
razpršen na topotanje in stopicanje,
oslabljen na opotekanje in klecanje
nekega človeka, nekega človeštva
izgubljenega med zidovi.
Se še spomniš svojih sanj
in tistih velikih oči,
ki so zrle svojo luno?

ker se ni kar tako lahko smejati
ker ni kar tako lahko govoriti
ker se ni kar tako lahko veseliti

včasih pa gledam skozi okno
in čutim da mi hoče solza pobožati lice
pa se boji sama sebe
in tistega vprašaja
ki se kar sam od sebe postavi na konec nekaterih trditev

in sem vesela ker sem otožna
in molčim, da nekaj v meni govori
in se veselim, ker sem sama in nabita z odmevi neznanega

Ti misliš da te ne razumem
In da ne vem zakaj vse to počneš
ne odgovarjaš mi na vprašanja
vem - neumna so
kakor so pač lahko neumne besede
ki hočejo povedati nekaj
a se nekje v zraku zmaličijo
in postanejo puhle in votle in prazne
in vsekakor in v vseh pogledih moderne
Pravzaprav te nočem spraševati
vse odgovore poznam na pamet

Nihče še ni videl tistih posebnih oblik
ki se prelivajo
iz sreče v nesrečo
neke čisto določene reke...

Ker reke ne slišijo šepetanja in tihih vzdihov
ne zmenijo se za mehkobo neke čisto določene kože
samo mimo grejo
in s svojo mokro toplino objemajo kamenje...

Pojejo in ljubkujejo...
Na milijone osamljenih in od vseh pozabljenih kamnov...

Presunil me je njen pogled
spoznal sem v njem, da še živim
začutil sem v sebi sonce,
bo grelo njo, ki me želi.

Je stala tam vsa nebogljena
počutil isti sem se sam,
le dva pogleda sta žarela,
prišla usoda je na plan.

Želim si sanjati medvedka iz pliša,
ki se prenajeda medice in tačke
kosmate steguje prek jase, kjer hiša
iz brun ob potočku namaka oblačke

v odsev svoj in poleg odseva ležijo
nečimrni, strti kristalčki zrcala. 
V odsevu sled vile, za vilo stojijo
princeske. A le katera je prava?

Ko nastavi življenje ti laserske pasti
-ti me le pokliči,
jaz sem pravi detonator!

Ko se izgubiš med živimi mejami v labirintu do uspeha
-imaš številko,
lahko posodim GPS ti navigator!

Ko dobiš 5 na izpitu iz odnosov
-le prisedi,
preplonkaj kakšno reč od mene!

Rada vas imam jadralna letala
-občutek prezračenosti od pisarniške službe!
Rada te imam kapučino z veliko pene, rjavim sladkorjem in kozarcem vode
-občutek, da se zbujam v dan poln razvade!
Rada te imam mrzla prha,
-občutek šoka, ki predrami telo!
Rada vas imam zelišča na okenski polici v lončkih;
timijan, bazilika in peteršiljček
-občutek začinjenosti!
Rada vas imam občutki
-dodate elektrike v akumulator!

O mojih čustvih in željah
je spregovorilo nebo,
ko sem v tišini samote
izrekal svojo željo.

Noč me je vsega prekrila,
ostal sem v mislih z njo,
živela je blizu mene,
a daleč kot zvezdno nebo.

Gospod, grešila sem.
Sanjala.
Umazane sanje.
In trgala prepovedan sadež.
Iz drevesa užitkov.
Za trenutek mokrote med nogami.

Februar mesec
Februar mesec se bliza upal bi reci snega namm prinasa in se kaj mokrega.
Višina velika kolicina mnozina vina in lep hlebec kruha.
To je februar mesec.

Plezam skozi nov dan.
Pomirjena, spokojna, srečna.
Nič me ne more presenetiti.
Oborožena s tvojo bližino
sem pripravljena na vse.

Odločena, neomajna, vztrajna.
Dajem svojo barvo dnevu.
Ne oziram se nazaj.
Lahkotno si utiram pot v večnost.

Ni ji obljubljal sprehodov v mesečini,
ni ji nudil opore v veselja tišini,
ni ji brisal solz v svoji milini,
za ceno užitka z njim je spala,
za ceno biti zaželjena se mu je predala,
za ceno občutiti kako se je ljubiti.
Zdaj jo sama bo plačala!
S clearblue računa jo je prebrala.
Ta je visoka:
zdaj je noseča,
kmalu samohranilska bo mama.