Iskrena želja, vendar moč me je izdala,
Da prepir sovraštvo bi pregnala,
Ko sam se sebi nebogljen zazdim,
Pepelnik z ogorkom, nad njim je dim...

Saj čakal sem, da trma popusti,
Od tistih, ki do bljižnjih mar jim ni,
Ko mi ponujajo, pozabi, vse bila je šala,
Ko jim beseda oprosti je zastala...

Je Sava bučno tekla med skalovjem,
potem pridrla v našo je dolino
in preden tok dosegel je ravnino,
smo poigrali z njenim se vodovjem.

Tiha pesem predere lupino
kot golič, ki nad njim bolšči nebo.
Kliče starše v prostrano modrino,
prediren krik odzvanja pod nebo.

Čuti dotik ... brezbrižno sivino,
ki nemo zre vanj in čaka kaj bo ?
Prestižna zibel stiska ožino
razblini pahljače v krošnjah nebo.

Povej mi, si že kdaj poslušal srečo?
potipal sanje, gledal misli nežno,
zagrabil veter, božal pesem bežno,
poniknil v prazno, zrl v bit molčečo?

Majhne ulice razpokane
in raz napušča klarinet
iz sleherne mansarde.

Tu sva preživela pomlad in poletje in jesen in zimo
in najlepša leta nasploh

Le parole non conosciute,
sono dal mare cresciute.
Com'un uccello volante,
la simfonia andante,
suonono in mio cervello.
Come un squardo bello.
La poesia.

Se srečata prijatelja
na krilih prazne sreče.
Tam v parku sedeta na tla
in tak pogovor steče:

Spet mak rdeč, dehteč,
Na poljih vabi k sebi,
Ta nežen cvet omamen,
V pesmi bom poklonil tebi...

Že vetrič rahel mu nagaja,
V barvi , nežen se razdaja,
Iskriv, privlačen, je čarobno lep,
Zato poklanjam v pesmi ti ta cvet....

Rdeča obleka ti objema telo,
podira, ruši in gradi ...
zida tisto,
za kar rekel sem,
da ne obstaja, ker tistega ni
... in ne bom se zaljubil, niti v njo, niti VANJO!

V šoli se uči,
a v devetem se trpi,
so eksterci,
so težave,
tud za nas,
ta brihtne glave.

Kaj naj naredim,
kako naj zdaj živim,
pa ni žalost zaradi tega,
je še zaradi marsičega.

Neizpolnjena ljubezen,
je rana na srcu,
luknja v življenju
in trpljenje v mišljenju.

Trpim,
Ker živim
Žalost vidim
Srce morim

Srce umre,
Ljubezen z njim
Še čakam na te,
Zdravim srce.

Kaj sem naredil,
da si me zavrnila
in me zapustila
da “ne” me je ubil.

Zakaj,zakaj
Sprašujem se vsak dan,
Zakaj si odšla,
V drugega se zaljubila

Dvigni meč,
prijatelj moj,
v bitko hitro,
pojezdi,oj.

2 stiha - prvič

V meni ni samo ljubezen,
čeprav tako izgleda.
Prihrani mi občutke druge,
če zmoreš to, seveda.

Spet gledam v zvezde tam zgoraj,
Ena je, najlepše žari,
V spominih najlepša edina,
Kakor mati svoje dni...

a je padla škatla na tvoj omraz? a si mislu da je mraz?a je teška noč k gledaš dan?a si mislu da si kej zaspan?a veš? a veš? da sm sekala smreko pa sm padla v reko.a veš? a veš?da sm bla prhlajena k sm bla rojena.