Črna knjiga je v meni
Črna knjiga s črnimi črkami,
rdeče črte in slane solze
in zgodbice o kurbah
in o deklici z drobtinami v dlaneh,
mehkimi drobtinami izgubljenih src.
in pesem o volkulji. Veliki črni volkulji,
ki z mlekom poji noč.

Tisočeri spomini
izgubljeni v dolini,
kjer mesec in zemlja
si krajšata čas.

Kjer žalostno morje
objema oblake,
z rdečimi prsti

Mirno kot kaplje v dežju
nam polzijo dnevi po koži
in na licih puščajo
sledove preteklih pomladi

Drobci izgubljenih iluzij
zarišejo svoje spomine
v hrepeneče srce

Gorje iz srca se preliva
na oči, na telo in papir,
kriči skozi grlo in
ne pušča spati ponoči

Tg4 g2..

Ne najdem oblike, načina

Kriza identitete požira
mojo idilično predstavo
o življenju na tem svetu.

Jutri je včeraj,
dan je šel v maloro,
mi pa še vedno rijemo
z glavo skozi beton.

Že kot otroka me je vleklo
da štejem planke in vagone
in ostalo kar se je vrstilo,
me je rado zaposlilo.

Mladost je nudila radosti
najlepše z dekleti mojih želja
vendar le ena mi je izpolnila
zadovoljstvo in srečo moj'ga srca. 

 Zdaj preštevam skupna leta,
ki so v ogrlico se spremenila,
v kroglicah so najini svetovi,
katere je ljubezen okrog src ovila.

Postal si siva lutka,
marioneta v rokah nezgod.
Proti lastni, svoji volji
postavili so te v kot...
Odrekla se ti je Zemlja,
zatajila lastna mati...

Napisal si pesem
in naglas jo prebral,
rekel da lepše
žal nisi znal.

Nič drugega kot zatajene besede,
pijani pogledi
in mrtve oči.
Nič drugega kot brezvestni odsevi
& mlačni dotiki
mestnih luči.

Palčki iščejo zeleno jamo,
oblečeni v Petra Pana
revnim dali smagrade bodo v oči.
Sedem kapic sedem lučk iskajoč...
Svinjski pastir prevara kraljično,
Palčica na lastovici odleti daleč proč. 

Za pripravo enodnevne romance
potrebuješ le mene in skledo sladkih besed,
ki kupiš jih na tržnici.
Gneti me,
ko me pregneteš,
pusti me vzhajati.

prideš in greš
po istih poteh
počasi in potiho
da ne prestrašiš
belih ptic
in pisanih metuljev
na mojih razprtih dlaneh 

Tako si lepa,
ko spiš.
Rad bi da za vedno.
Ko v sanjah slišal bom
tvoj krik,
vse bo pogube (moje) vredno.

Čakam te v temi.
Kdaj boš prišla?!
Tiho in neslišno.
Slišim petke, vonjam tvoj gib,
vem(!), ti si & čas je...
Storil bom to,
sedaj je nepreklicno.

Kept lying down
Trying to fall asleep
To catch again
That crazy dream
Throughout this
Unexplainable day

Čas je samo modra esenca,
v porah se oblizujejo meduze in
strupniki sikajo iz svečanih sivin.

Ne ve poreči ji zbog pekočine, tam srce bije, bitko bije.
Mudi da se tam, zdaj mudi da mine, tam srce bije, bitko bije.
Bi dal vse jih besed kar zna, pa ne zna - rdečih solz ko mrzla zora.
Kóprneč zlizal kri , spomine, zaman, tam srce bije, bitko bije.
Ustrupil si nade, upe, boleč da bi jo pod soncem spet zadihal.
Tam, nikjer v krošnjah svoje notrine, tam srce bije, bitko bije.

prešita krila, ki sedaj jih nosim, tako veličastno režejo zrak
visoko nad poslal si po taxi
tu luč, s teboj temne veje kličejo se v mrak