Podaril si njeno ljubezen
klatežu v Račjem dvoru.

Zdaj si zarjavel znak ob gozdni poti
in vestalke ti nosijo krvava srca
zavita v umazano bel papir
z blatnimi madeži na robovih.

V meni se plazi
nekaj temnozelenega
pa ni dragulj,
ki spreminja barvo v vijolično
ne 
to je barva

....in zdaj se vprašam, kdaj mi je padla popularnost,
a je bilo to še takrat, ko sem šel iz fikcije v stvarnost?
In je ego skril ves šund prodan bedakom,
ki je dvigal glavo za vsakim premišljenim korakom?

Moj Gospod, moj dragi,
že dolgo ni bilo te k meni.
Sem te pogrešala tako močno,
da v prsih sem čutila bolečino.

Polovična luna
barva prekrižane oblake
Nebo varuje bleščice
noče jih posuti v otožne oči

Veter v laseh,
solze v očeh,
lasje, ki jih brišejo
in veter, ki jih suši.
A vseeno boli.

morala bi več ti dati,
saj sem si želela...
moral si bi več želeti
ampak nisi smel...

Bil si malo na desnem
malo na levem bregu
ko sprejel si odločitev kje boš
je hišo kupil že drug

Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Brezvestno si spustil daritev pred svetišče,
dragi torzo,
s paro, ki vztrajno rjove v daljave,
je Odšel.

Jagode rumene
s krvjo prepojene,
škrlatna senca se vije kroz gozd

...
...
...

Smrt si sam eno želi,
Sam po enem hrepeni,
Da si naše zdravje prilasti,
Nas v temo,
V obup tišči...

Tako si moj,
a več kot jaz;
kot nek opoj,
ki ga vzel je čas.

lej me lepa sem in čista
ko obredno zaklana krava
kraljica tvojega srca
skrivnost puščavskega pogorja
gledam te očarljivo ko otožna kamela

Kot samotni jezdec peščenih valov
vlivam upanje v duše duhov,
vračam življenje v milijone svetov,
vabim v opojnost svojih vrtov.

        ROJEVANJE

Kakšen um takšno življenje
lepi občutki, zdravo mišljenje
v njih se človek počuti lepo
telo je poslušno, je prožno zdravo.

Pripustil sem vase blagoslov nebeški
v srcu in mislih se ves razpre
začutil v sebi vročični sem ogenj
je močno pretresal nevidne stene.

Zajčka sem ti
podaril
ker sem vedel
da pomeni nov začetek.

Ko poljubljam tvoje prsi
se rušim
kot se je rušil stolp v Babilonu

Iskre mojih noči
so vžgale
semena hrepenenja v tebi

Že na sprožilcu prst drži
in v monitor srepo strmi:
Škoda za Gajo, nebeško lepotico,
spustil bom nanjo ognjeno ptico.