Z boki ti šepetam
nežno sunkovito
kako neskončno boleče
bi bilo
ne dihati te,
kako globoko v moje žile
si skril svoj glas,
kako sem ujeta vate:
zvezana s tvojim okusom.

Poglej,
dežna kaplja
na nebu.
Kot solza je,
ki priteče iz oči.

Je bil nekakšen
večer na neumiti šipi
in pes je grizel v tla
"Mother
I just killed a man ..."

Ceste so zarisale mrežo v misli,
kot bi jih vlekla dekleta čez kolovrate
razpadajočih obzidij uvelega dvorca,
ki ga objemajo zeleni udi bršljana.

Priklenjena slikaš drobna ničejanka.

Kadar zrem v luno bledo,
objokujem zlate žarke mesečine,
takrat poznam ne meje lastne bolečine,
takrat le upam, da življenje čimprej mine.

Ukvarjal sem se s pravico do zasebnosti
in vzpostavil nadzorni sistem preko spletne kamere.

Kako zaznati nekoga, ki ob vstopu ne prižge luči?

Pa si rekel da lahko zavije k tebi
ko ne bo želela več
hoditi po stopinjah device
pa si dejal
da si želiš
njeno nedolžnost nepremaknjeno
da se boš oglasil
ko boš slišal trobento pohote
verjela ti je

Nakičena je ta tvoja
kot porno diva
srka ti tvoj jaz
prejšnja vohunka pa nima vpliva

Spet para mi srce,
iz dneva v dan bolj,
Ko brez tebe ne gre,
Ko so še sam besede...
Ki v vetru so ostale,
V nobenem ušesu mesta niso našle...

Ujeti trenutek,
ko vse najbolj teče.

Zadržati gibanje.

V očesu tornada...
Najbolj zunaj si v sebi.

Živimo na zemlji
sonce nas greje
čas nam odmerja
pretok lastne krvi.
Ostajajo duše
dobre in slabe
razvrščene po miru,
ki v njih še drhti.

Šimpanzi plešejo tango na trgu
opazujeta držiš njen komolec
nežno ga potiskaš vzdolž ulice
v cvetličarni si zadnjič kupil rože
rdeče vrtnice hotel si bele

Skrivnostno kot vetra šepet
nasmeh njen ljubezni obet
zasanjano v blesk morskih trav
ponese svežine pozdrav
objokano dete spozna
da zmanjkalo mu je želja
kot rosa v jutru drhti
vzdihuje, da je več ni. 

Pripeta v zevajočo
praznino postelje
s prsti gladi hrepenenje
v drobirju pozabljenih poljubov...
K prsim privija iluzijo
razumu gorko meglico
ah srcu opojno jasnino...

Na boku ležim na produ -
kamnita plaža.
Morje neslišno valovi,
ponoči je vedno tako mirno.
Kmalu mi bo začelo zalivati noge. 

Solzà podoknica
prikliče podobo Jasmina,
v šop gostih
črnih valov vpetega.
Tipajo oči svit
gledajo roke nedosegljivo
misli ovijajo kot bršljan

Že na vse zgodaj
me zadušenost zbudi
tako močno si na meni
Pa se v tvoje trepalnice zazrem
ko veke zaprte imaš
ko sanjavo utripajo
Počutim se kot zgubana starka
v primerjavi s teboj

Skeleč komet dvomov
je presekal Boga,
da v hipu iz njega
nastala sta dva.

V eksploziji atomov,
ki je sledila,
vsaka se stvar
je z nasprotjem rodila.

Zatesnite si ušesa
in pokrijte vsa očesa,
roke dajte v žep,
stisnite med noge rep.