V tišini čakam nate.Da vstopiš v mojo glavo in ubiješ tišino.Tvoj hrup me navdaja z mirom.Saj takrat vem, da si mi blizu.
Ne želim si svobode od tebe.S tabo želim deliti vse, tudi sebe.Brez skrivnosti, ki oddaljevale bi me od tebe.

Pretakaj se po moji krvi, dokler ta ne bo čista. Napolni moje srce z vonjem po tebi.Lahko mi tudi kradeš zrak, dokler dihaš z mano
.Puščam ti, da se prebujaš v mojih sanjah, saj s tem obujaš mene.Nisem sama, dokler slišim tvoj glas.In nisem ti, dokler nisi z mano.

Sestopim
na postaji
vedno isti
poznam jo
plosko v času
do obisti
za vse smetnjake vem
za vse plakate
za pometača
ki vedno se
od mene stran obrača

Puder, črtalo in šminka
se topijo v sledeh slabo izrisanega obraza.

Bledi odtenki mračne noči
ovijajo v meglo opojne zvoke
napeva dežnih kapelj. 

Solze.

Prišel je dan,
nasmejan,
z njim pa tudi ključek,
ki naznanil bo zaključek.

Svet spreminja
se v smer,
ki ne razume je nihče.

V magijo ovita,
z denarjem obsedena.

Spet nazaj v moj svet
Tako poznan, tako preživet
Varen, topel, rahlo zatohel
Pisan v pastelih, akvarelno zabrisan

Izsušene slive padajo z drevesa
in pobiram jih
kot sem tebe vsak dan
ko nisi našel rešitve 
ko parket obdržal
ni niti tvojih stopal

od tebe pa ne oprosti, ne hvala

Rada bi plesala vse leto
in spala na krhki,
prozorni pahljači prvih sanj.

Ne zamerim ti
ker druga bila je tvoj ležalnik
Le misel
me potiska v obup
da znala je pobarvati
prazno pobarvanko
in zavila rumenjak
tvojega nasmeha v lupino

Prepolno lepih melodij
prepleta se v globini čustev,
ko gledam, ljubim dekle sinjin
na obrežju sna, mojih širin.

Zaživela mi je duša
s tistimi občutki bistva,
ki sem ga nekoč spoznal
gledajoč iz vrha gore
rajsko bogastvo jutranje zore.

Enako zdaj se mi godi
zrem v sinjino teh oči,
se duša širi mi v neznane
za mene nove razsežnosti.

Danes mi je.., tako..,
danes mi sploh ni, da
bi na karkoli mislil,
gledam nemo samo...

Gledam nemo samo,
ko počasi pada,
počasi pada tako,
počasi, kot bi rada..,

ljubiti prepovedano
poganjati voz brez netenja
hrepeneti po
utrganih koščkih spominov
zavrženih na smetišču sanj
naslajati nad kremplji panterja

Obstaja fant, ki mi ne more iz glave.
Obstaja fant, ki je vedno našel besede prave.
Obstaja fant, na katerega misel mi nasmeh nariše.
Obstaja fant… Oh, kako se ljubezen zbriše?

Pred seboj imam še celo življenje,
pa mi ga ne pustiš živeti.
Čaka me jutri,
a tja ne znam priti brez tebe
in ti si se ob poti ustavil in praviš, da ne moreš več.

Naj ne sneži več to zimo,
nočem romantike!
Po novem letu naj bo le januar;
ukinite dneve zaljubljenih
in ne dovolite mojih 18 -
tu, kjer sem...
je dovolj.